Naprej na vsebino

Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi

23. novembra 2021 je potekal 1. sestanek odbora za spremljanje Strategije jugovzhodne Evrope do leta 2030, v katerem poleg Slovenije sodelujejo delegacije iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Moldavije, Romunije, Srbije in Turčije. Na uvodnem sestanku so se člani slovenske delegacije seznanili z osnutki poslovnika, programskih smernic strategije in okvirom za spremljanje in vrednotenje strategije. Strategija temelji na ciljih trajnostnega razvoja OZN ter dopolnjuje obstoječa prizadevanja za Evropski zeleni dogovor in Načrt za okrevanje in odpornost po pandemiji.

Preberite tudi:

Mag. Monika Kirbiš Rojs: Vpliv demografskih sprememb na načrtovanje in izvajanje razvojnih politik Evropske unije in Slovenije

Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi je bil ustanovljen leta 1996 v Sofiji in predstavlja enega od političnih forumov regionalnega sodelovanja. Poudarja in podpira evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana ter povezovanje, sodelovanje, varnost in stabilnost v regiji.Na vrhu Procesa sodelovanja držav jugovzhodne Evrope (South-East European Cooperation Process – SEECP), ki je potekal dne 17. junija 2021 v Antaliji, so voditelji Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Moldavije, Romunije, Srbije, Turčije ter Slovenije sprejeli Strategijo jugovzhodne Evrope do leta 2030 (SEE 2030). S tem se pričenja tudi proces programiranja in spremljanja. Odbor za spremljanje SEE2030 bo usmerjal postopek načrtovanja ter pregledal in odobril regionalne projekte, hkrati pa bo pripomogel k vzpostavitvi regionalnega dialoga, mreženja in medsebojnih strokovnih pregledov za ustrezne ukrepe. Ukrepi, predvideni v Strategiji bodo pomagali k boljšemu izkoristku potenciala regije, katere BDP je v letu 2020 po podatkih Mednarodnega denarnega sklada dosegel približno 2 bilijona USD (v stalnih cenah), gospodarska proizvodnja pa je znašala približno 3,1 % svetovnega BDP in bi, če bi jo obravnavali kot celoto, predstavljala največje gospodarstvo na svetu.

Vlada Republike Slovenije je na svoji 103. seji imenovala državno sekretarko mag. Moniko Kirbiš Rojs na mesto nacionalne koordinatorke za implementacijo spremljanja SEE 2030. Kot člana delovne skupine Republike Slovenije v okviru spremljanja SEE 2030 pa sta bila imenovana še dr. Robert Kokalj, veleposlanik, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje na Ministrstvu za zunanje zadeve in mag. Apolonija Oblak Flander, vodja Sektorja za okoljske statistike na Statističnem urad RS. Mandat delovne skupine predstavlja zastopanje Republike Slovenije v okviru sodelujočih držav v SEE 2030 pri izvajanju Agende 2030 na nacionalni ravni, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja v svoje politike, zakonodajo in pobude.

Na 1. sestanku odbora za spremljanje Strategije so se državna sekretarka, kot koordinatorka, in delegata seznanili s predlogom Poslovnika, ki je bil na sestanku potrjen in sprejet. Sledila je odprta debata o predlogu programskega osnutka smernic SEE 2030, ki je bil prav tako potrjen in sprejet. V okviru srečanja sta bila predstavljena tudi okvira za spremljanje in vrednotenje Strategije. Na uvodnem srečanju predstavljeni dokumenti bodo služili kot osnova za delovanje usmerjevalnega organa, ki bo nadzoroval načrtovanje, izvajanje, spremljanje in poročanje, s ciljem krepitve regionalnega sodelovanja, sistematične, učinkovitejše in bolj usklajene podpore sodelujočim gospodarstvom in učinkovitejše izmenjave znanja in vzajemnega učenja med gospodarstvi sodelujočih držav.

SEECP skupinska fotografija 17. 6. 2021. Vir slike: SEECP.
SEECP skupinska fotografija 17. 6. 2021.
Vir slike: SEECP.

Ozadje regionalne strategije

Jugovzhodna Evropa se danes sooča s številnimi izzivi glede trajnosti, ki segajo od brezposelnosti mladih, bega možganov, depopulacije, dohodkovnih neenakosti, revščine, podnebnih sprememb, onesnaževanja, trajnostne oskrbe z energijo in omejenega razvojnega financiranja. Za ohranitev kohezije so bistvenega pomena naložbe za mlade in starejše prebivalce, spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti, odpravljanje neenakosti, privabljanje naložb in upravljanje migracij. Izvajanje odgovornih fiskalnih politik in reform bo okrepilo vzdržnost zdravstvenih in pokojninskih sistemov, da bi ublažili tveganja starajoče se družbe in ublažili vse večjo odvisnost starega od delovno sposobnega prebivalstva. Za ohranitev naravnega kapitala je bistveno pospešiti prehod na nizkoogljično, podnebno odporno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo.

Cilj strategije SEE 2030 je doseči regionalno trajnostno gospodarsko rast, ki je skupna vsem. Cilj strategije je zmanjšati revščino in neenakost, opolnomočiti ženske, izboljšati socialno vključenost, upočasniti upadanje prebivalstva v regiji z izboljšanjem kakovosti življenja državljanov ter pospešiti zeleni in digitalni prehod brez povečanja socialno-ekonomskih neenakosti ter oviranja konkurenčnosti in razvoja zasebnega sektorja z resnično regionalnim političnim procesom. Zagotovil bo koristi po vsej Jugovzhodni Evropi in pospešil zbliževanje gospodarstev, ki si prizadevajo za vključitev v EU, z EU, s čimer bo okrepil temelje tega procesa.

  • Sodelovanje med trinajstimi gospodarstvi jugovzhodne Evrope (JVE) je pobuda, ki je bila oblikovana v okviru Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) z namenom krepitve dobrih sosedskih odnosov, preoblikovanja regije v območje blaginje, miru, varnosti, stabilnosti in sodelovanja ter spodbujanja evropskega povezovanja in evroatlantskega sodelovanja gospodarstev JVE.
  • Svet za regionalno sodelovanje (RCC) izvaja regionalne programe in strategije, namenjene gospodarskemu in družbenemu razvoju regije, in sicer s podpiranjem in krepitvijo medregionalne povezljivosti in sodelovanja.
  • Leta 2011 je bil Svet za regionalno sodelovanje ob podpori Evropske komisije pozvan, naj pripravi Strategijo za regionalno konkurenčnost in rast za Zahodni Balkan, ki bo temeljila na načelu in pristopu strategije EU 2020. Potrditev Strategije je sovpadala z okrevanjem Zahodnega Balkana po gospodarskem šoku in vrnitvijo na pot rasti. Cilji strategije so se izkazali za dragoceno orodje za ozaveščanje in usmerjanje političnih razprav na regionalni in nacionalni ravni, izvajanje pa je prineslo pozitivne rezultate pri zaposlenosti v regiji, prilivih neposrednih tujih naložb v regiji in nastanku drugih dopolnilnih pobud za regionalno sodelovanje, kot sta večletni akcijski načrt za regionalni gospodarski prostor (MAP REA) in njegov naslednik, Akcijski načrt za skupni regionalni trg za obdobje 2021–2024.
  • Kljub temu so nekateri strukturni izzivi še vedno prisotni in še naprej negativno vplivajo na potek regionalnega razvoja (BDP na prebivalca Zahodnega Balkana je leta 2019 znašal le 36,7 odstotka povprečja EU, brezposelnost mladih, je še vedno skoraj dvakrat višja od povprečja EU, plače in stroški dela so na znatno nižji v primerjavi z EU, konkurenčnost še naprej zaostaja…).
  • V zvezi s tem je na več področjih potreben napredek (trgi dela, naložbe in poslovno okolje, povezljivost, digitalizacija, človeški kapital, raziskave, razvoj in inovacije, podnebje in okolje ter pravna država in dobro upravljanje kot temelj učinkovitega in trajnostnega razvoja).
  • Napredek je ogrožen tudi zaradi izbruha pandemije covida-19.
  • Raven politične volje: zagotavljanje trajne politične zavezanosti z usklajevanjem regionalnih s krovnimi nacionalnimi prednostnimi nalogami ter ohranjanjem odprtih in preglednih komunikacijskih kanalov bo moralo predstavljati podlago za vsako strategijo ali program.

Izzivi in priložnosti pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v regiji

Trenutno stanje

Jugovzhodna Evropa obsega trinajst gospodarstev, kot so opredeljena glede na njihov status udeležbe v SEECP. Pet gospodarstev JVE je držav članic EU, vključno z dvema gospodarstvoma v evroobmočju, preostalih osem pa je zaveznic EU. Eno od gospodarstev je članica skupine G-20.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je BDP regije jugovzhodne Evrope leta 2020 dosegel približno 2 bilijona USD (v stalnih cenah). Gospodarska proizvodnja regije je leta 2020 znašala približno 3,1 % svetovnega BDP in bi, če bi jo obravnavali kot celoto, predstavljala največje gospodarstvo na svetu. Regija se kljub svoji gospodarski velikosti sooča z velikimi izzivi pri doseganju potenciala gospodarske rasti v okviru ciljev trajnostnega razvoja. Pandemija covida-19 predstavlja dodaten izziv.

BDP jugovzhodne Evrope se je zaradi pandemije covida-19 zmanjšal za 5,7 %.  Vir slike: SEE 2030 Strategy.
BDP jugovzhodne Evrope se je zaradi pandemije covida-19 zmanjšal za 5,7 %.
Vir slike: SEE 2030 Strategy.

Na podlagi analize stanja, vključene v strategijo, so številna področja, na katerih ima JVE velik potencial za izboljšanje in bi pripomogle k doseganju ciljev trajnostnega razvoja:

  • Trgovinske povezave med gospodarstvi JVE se v zadnjem desetletju niso bistveno izboljšale, dostop do čezmorskih trgov pa je večinoma ovirala nezadostno razvita prometna povezljivost. Gospodarsko rast je treba sprostiti z izkoriščanjem tega potenciala.
  • Revščina v regiji je zaznamovana z velikimi neenakostmi med regijami, kar ranljivim skupinam onemogoča dostop do osnovnih storitev in jih postavlja v še večje tveganje v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek in za katere je regija dovzetna. Prevladujoče oblike v finančnih sektorjih ne omogočajo najučinkovitejše podpore gospodinjstvom in zasebnemu sektorju, zlasti MSP.
  • V gospodarstvih JVE prevladujejo storitveni sektorji, zaradi česar so še posebej ranljivi za ukrepe zapore, ki jih je povzročil covid-19. Proizvodnja je na splošno razvita v manjšem obsegu kot v zahodnoevropskih državah, zaradi česar je uvoz nujen. Po drugi strani pa razpoložljivost znatnih obdelovalnih površin in kmetijske delovne sile ne pomeni ustrezno visokih rezultatov zaradi težav z učinkovitostjo.
  • Beg možganov in staranje prebivalstva zahtevata nujno ukrepanje.
  • Za razvoj človeškega kapitala so potrebna nadaljnja prizadevanja za trajnostno povečanje produktivnosti, dostop ekonomsko ranljivih skupin do kakovostnega izobraževanja, ki je trenutno pod povprečjem OECD.
  • Nizke naložbe in omejene zmogljivosti na področju raziskav, razvoja in inovacij v regiji preprečujejo, da bi v celoti sprostila potencial konkurenčnega in inovativnega razvoja.
  • Treba je okrepiti zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev; kronične bolezni so bolj razširjene v JVE kot v EU ali OECD, kar je mogoče povezati s standardi kakovosti življenja. V zvezi s tem sta pomembna okolje in dostop do sanitarnih storitev. Slednje je v JVE zlasti omejeno za prebivalstvo, ki živi pod pragom revščine.
  • Onesnaževanje zraka je neposredno povezano s povezavo med rastjo in oskrbo z energijo iz fosilnih goriv ter emisijami CO2, ki so del intenzivne rabe virov. Uporaba obnovljivih virov energije je nizka in daleč pod potencialom za ustvarjanje energije iz obnovljivih virov, ki ga ima regija.
  • Trgovina in diverzifikacija izvoza, večja prometna povezljivost in naložbe v obnovljive vire energije v JVE z okrepljeno vlogo finančnega sektorja bi lahko pomagali izkoristiti potencial regije. V teh prizadevanjih je ključnega pomena obravnavanje ključnih vidikov kakovosti življenja v Jugovzhodni Evropi, ki ločuje prihodke od dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, upočasnjuje izseljevanje iz regije in ohranja razvoj človeškega kapitala.
V Jogovzhodni Evropi živi 150 milijonov ljudi. Do leta 2010 naj bi se število zmanjšalo na manj kot 123 milijonov. Vir slike: SEE 2030 Strategy.
V jugovzhodni Evropi živi 150 milijonov ljudi. Do leta 2010 naj bi se število zmanjšalo na manj kot 123 milijonov.
Vir slike: SEE 2030 Strategy.

Časovni razpored izvajanja

Začetno obdobje (2021–2023):

  • Ustanovitev nadzornega odbora SEE 2030, potrditev njegovih delegatov ter sprejetje njegovega poslovnika in mandata
  • Vzpostavitev regionalnega dialoga, mreženja in medsebojnih strokovnih pregledov za ustrezne ukrepe
  • Izbira ukrepov, primernih za mednarodno tehnično pomoč, in začetek posvetovanja z ustreznimi mednarodnimi organizacijami v skladu z njihovimi strokovnimi področji
  • Vzpostavitev instrumenta za projekte, če je zbranih dovolj sredstev za financiranje instrumenta 
  • Opredelitev in združevanje dobičkonosnih projektov ter izvajanje njihove ekonomske in finančne analize
  • Posodobitev strategije SEE 2030

Srednjeročno (s tremi posodobitvami v vsaki dve leti) (2023–2029):

  • Izvajanje projektov mednarodne tehnične pomoči
  • Izvajanje projektov, ki jih financira mednarodni finančni instrument (IFI)

Končni mandat (2029–2030):

  • Zaključek vseh projektov mednarodne tehnične pomoči
  • Dokončanje vseh projektov, ki jih financira IFI
  • Predložitev končnega poročila o strategiji za trajnostni razvoj do leta 2030 upravnemu odboru Sveta za regionalno sodelovanje in vrhu SEECP.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice