Odgovori na pogosta vprašanja o covidu-19 in cepivih: o maskah in sestavinah cepiva
Tudi danes smo za vas pripravili del odgovorov na najpogostejša vprašanja v zvezi s cepljenjem in cepivi proti covidu-19, ki so jih pripravili strokovnjaki s področja medicine, virologije, farmacije in cepiv. Ali je nošenje mask škodljivo? Kaj je znanega o sestavi cepiv in ali so ta res rakotvorna? Preverite v odgovorih.
Preberite tudi:
Odgovori na pogosta vprašanja o covidu-19 in cepivih: primerjava z gripo in covid-19 pri otrocih
Ali maske zaščitijo in ali je njihovo nošenje škodljivo? Ali maske lahko filtrirajo tako majhne delce, kot so virusi?
Maske predstavljajo zelo pomemben element zaščite, saj zmanjšujejo število kapljic, ki jih okuženi izloči v zrak, pa tudi število kapljic, ki jih vdihnemo. Z uporabo mask se zato zmanjša količina virusa, ki ga vnesemo v dihala, kar pomembno vpliva na potek bolezni.
Maske ne povzročijo zastajanja ogljikovega dioksida. Maske so morda neprijetne, niso pa škodljive. Zdravniki in drugo medicinsko osebje že desetletja neprestano uporablja maske pri dolgotrajnih operacijah, kjer je treba zagotoviti sterilnost.
Prav nošenje mask je poleg higiene rok zelo verjeten vzrok za izostanek sezonske gripe v letu 2020/2021, prvič po več kot desetletju. Maske zmanjšajo količino virusa v kapljicah, ki jih izdihamo, in tudi količino virusa, ki jo vdihnemo. Količina vdihanega virusa pomembno vpliva na to, ali in kako hudo bomo zboleli. Če je količina manjša, se naše telo, sploh če smo cepljeni, z njo lažje spopade in tako bomo lažje prestali bolezen, kot bi jo brez mask, morda pa se z masko okužbi celo izognemo.
Zato je pomembno, da maske nosimo v čim večji meri ter da izberemo kvalitetne in dobro prilegajoče se maske. Pomemben je tudi čas izpostavljenosti: ni vseeno, ali smo v sobi, kjer je prisoten kužen človek, 15 minut ali nekaj ur.
Je sestava cepiva znana ali je poslovna skrivnost?
Natančna sestavina cepiv je bila podana v dokumentih za registracijo in do zapisa o sestavinah cepiva in celotnega nukleotidnega zaporedja cepiv mRNK ima dostop tudi javnost.
Opis sestavin mRNK-cepiva je na kratko dostopen, bolj podrobno pa na strani Evropske agencije za zdravila.
Vir slike: BBC:
Ali cepiva res vsebujejo čipe, s katerimi nam sledijo ali nas kontrolirajo? Ali cepiva vsebujejo grafen oksid? So cepiva magnetna?
Tako majhnih čipov, ki bi šli čez tanko injekcijsko iglo, ne poznamo, poleg tega bi čipi morali vsebovati vir energije.
Analiza cepiv v več neodvisnih laboratorijih z elektronskim mikroskopom je pokazala, da cepiva vsebujejo lipidne kroglice z vgrajeno molekulo RNK, tako kot je navedeno v opisu proizvajalca.
Grafen oksida ni v nobenih cepivih in ga tudi niso zaznali, čeprav bi ga lahko z elektronskim mikroskopom. Cepiva niso magnetna, kar lahko tudi sami preverite z magnetom na roki, v katero ste bili cepljeni, ter na drugi strani na očiščeni in osušeni koži.
Ali so cepiva mRNK in vektorska cepiva še vedno v tretji fazi kliničnih raziskav in morebitnih srednjeročnih in dolgoročnih zapletov po cepljenju še ne poznamo?
Testiranje cepiv v 3. fazi se je uspešno končalo konec leta 2020 oz. v začetku leta 2021 in cepiva so bila odobrena. Sočasno poteka več kliničnih raziskav v različnih vrstah populacije, zdaj na primer pri otrocih in za kombinacije z drugimi cepivi.
Tudi po zbranih rezultatih se nadaljuje spremljanje ljudi, ki so sodelovali v kliničnem testiranju. Poročilo o zaključku 3. faze enega od testov cepiva Pfizer/Biontech je na primer na voljo TUKAJ.
Izvaja se tudi že spremljanje učinkov cepiva po odobritvi in širši uporabi oziroma farmakovigilanca. Zdaj v varnostne opise cepiv dodajajo tudi zapise o zelo redkih opaženih stranskih učinkih in širitvi uporabe za druge dele populacije.
Pri vseh cepivih v zgodovini je prišlo do neželenih stranskih učinkov najpozneje v dveh mesecih po aplikaciji, zato ni razloga, da bi za ta cepiva pričakovali drugače, še posebej za cepiva mRNK, kjer se mRNK zelo hitro razgradi in se ne razmnožuje tako kot virusna RNK. Doslej še za nobeno cepivo v vsej zgodovini razvoja ni bilo izvedenih tako obsežnih kliničnih raziskav za cepiva, z več kot 40.000 udeleženci za vsako cepivo.
So bile študije genotoksičnosti in kancerogenosti opravljene kljub navajanju potencialno rakotvorne snovi v cepivu mRNK?
Študije toksičnosti so bile opravljene in priložene registraciji cepiv, prav tako so preverili, da cepiva nimajo reproduktivne toksičnosti. Vse podrobnosti za cepivo Pfizer so na voljo na spletni strani EME.
Nobena od sestavin cepiva ni genotoksična ali kancerogena, zato takšni testi niso relevantni in jih regulatorji ne zahtevajo za cepiva. Nekateri nasprotniki cepljenja omenjajo karcinogenost acetamida, ki pa ga v cepivih ni. Je pa v cepivih 2-[(polietilen glikol)-2000]-N,N-ditetradekilacetamid, 1,2-distearoil-sn-glicero-3- fosfoholin), ki je popolnoma druga spojina, z lipidom povezan polietilenglikol, ki ga najdemo v več bioloških zdravilih.
Približno podobno bi bilo primerjati klor, ki je strupen plin, in klor (oz. kloridne ione) kot sestavino soli, ki jo uživamo vsak dan.
Vir slike: Pixabay.
Ali gre pri tehnologiji mRNK in vektorskih cepiv za gensko terapijo in prvo masovno izvajanje takšne terapije v zgodovini človeštva, ki nikoli doslej ni bila odobrena v preventivne namene niti za manjše število ljudi, kaj šele za masovno uporabo?
Cepljenje s cepivi mRNK ni genska terapija. Pri genski terapiji se v celice vnese gen, da bi trajno spremenili njihove funkcije. Cepiva mRNK pa vnesejo v celice samo informacijske molekule mRNK, ki imajo drugačno sestavo kot naši geni, in samo krajši čas, do dveh tednov, ostanejo v celicah in se nato razgradijo. Pri tem mRNA ne gre v jedro celice, ampak ostane v citoplazmi.
Tudi informacija, ki jo vnesemo v celice z vektorskimi cepivi, ne obstane v celicah več kot nekaj tednov. Prav tako ne drži, da tehnologija mRNK in vektorskih cepiv pred pandemijo še ni bila uporabljena.
Vektorsko cepivo proti eboli je bilo že prej celo odobreno za uporabo. Prav tako je bilo odobreno s strani EME. Seveda pa nobenega cepiva doslej nismo uporabili v tolikšnem obsegu, saj odkar znamo pripraviti učinkovita cepiva, še nismo imeli takšne epidemije.
Cepiva mRNK so bila prvič registrirana za covid-19, vendar na osnovi 15-letnih predhodnih kliničnih raziskav tega tipa cepiv.
Odgovore so pripravili in pregledali:
- prof. Roman Jerala, Odsek za sintezno biologijo in imunologijo, Kemijski inštitut, Ljubljana,
- prof. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
- izr. prof. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani,
- prof. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani,
- akad. prof. Tatjana Avšič – Županc, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Powered by Contextual Related Posts
