Naprej na vsebino

Dr. Drago Čepar: O oblačenju stavb

Že desetletja upravniki večstanovanjskih zgradb ob podpori Eko sklada v zadovoljstvo in dobiček izvajalcev na različne načine skrbijo, da stanovalci po »lastni svobodni« presoji na svoj račun naročajo oblačenje svojih blokov in stolpnic. Da bi zmanjšali stroške in porabo energije. Kaj pa zdravje, varnost, kakovost bivanja? Je vse ustavno, zakonito, smotrno?

Morda vas bo zanimalo tudi:

Dr. Drago Čepar: Stati inu obstati?

S. Bojc in T. Krištof sta v Delu 2. 10. 2020 opozarjala, da se na nekaterih fasadah že po krajšem času pojavlja zdravju škodljiva plesen, »medtem ko se na starih blokih s klasičnim ometom ni pojavila niti po pol stoletja«.

V vrtcu v Idriji so se koncentracije radona po namestitvi toplotne izolacije povečale za faktor 20 in ga je bilo treba podreti.

V oddaji Svetovalni servis na Radio Prvi, so 5. 11. 2018 strokovnjaki svarili pred oblačenjem stavb posebej zaradi požarne varnosti. Pri gorenju oblog se namreč sproščajo strupeni plini, ki so bili pomemben vzrok za smrti v stolpnici v Londonu.

V prispevku Urše Marn z naslovom Tempirane bombe, Se Grenfell Tower lahko zgodi tudi nam?, objavljenem v Mladini 28. 7. 2017, M. Hajdukovič iz Požarnega laboratorija Zavoda za gradbeništvo v Ljubljani pove, da je bilo poglavitni vzrok hitrega širjenja požara gorenje toplotne izolacije in gorljivih aluminijastih kompozitnih plošč. »Sramotno za državo in energetski sklad pa je, da takšno sanacijo celo finančno podpirata.«  Zakon določa, da se ob rekonstrukciji objektov požarna varnost objektov ne sme zmanjšati. »Ali izvajalci del in vsi sodelujoči še mirno spijo, čeprav vedo, da so v nasprotju z zakonodajo zgradili požarno nevaren objekt?«

Po zakonu mora stavba zadostiti zahtevam: konstrukcijska trdnost, varnost pred požarom, zdravstveno-higienska zaščita, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom in varčevanje z energijo. »Ko stavbo energetsko saniramo tako, da na fasado nalepimo plast stiropora, smo s tem sicer izboljšali njeno šesto bistveno lastnost, varčevanje z energijo, a močno poslabšali drugo, varnost pred požarom. In podobno, ko se zaradi energetske sanacije začne nabirati plesen po vogalih sten v stanovanjih, smo sicer izboljšali šesto bistveno lastnost, a močno poslabšali tretjo, zdravstveno-higiensko zaščito. Takšne prenove so nezdrave, nevarne, nestrokovne in verjetno celo nelegalne. In takšna je večina prenov, ki so se v zadnjih letih izvajale po Sloveniji, tudi s sredstvi Eko sklada,« pravi arhitekt Tomaž Krištof.

Vodja sektorja za inšpekcijski nadzor v Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečam Romana Lah pravi, da gre za kršitev zakona, saj lastniki pri vzdrževalnih delih ne smejo znižati ravní požarne varnosti objekta, kot je bila določena ob izdaji uporabnega dovoljenja.

Dne 30.12.2020 je na TVS1 upokojeni strokovnjak seizmolog in gradbenik, v pogovoru o potresni varnosti Ljubljane, povedal: »Namesto, da jih oblačijo v stiropor, bi lahko kaj naredili za potresno varnost stavb«.

Zmanjša se kakovost bivanja. Po posegu izvajalci lastnikom svetujejo, naj stanovanje štiri do petkrat dnevno prezračijo na prepih: tudi pozimi, ko naj bi s to izolacijo štedili energijo in je zaradi slabega zraka ob inverziji škodljivo odpirati okna; in poleti, ko naj bi se med vročinskimi vali neprodušno zaprli in bi nas izolirane stene varovale pred vročino in ozonom.

Celo bilanca stroškov in porabe energije v razumnem obdobju je vprašljiva, posebej ob upoštevanju potrebe po vgradnji prezračevalnega sistema. Gostje svetovalnih servisov vedo povedati, da take izolacije niso primerne za starejše bloke, ker prinesejo več problemov kot koristi.

Sam menim, da trenutna zakonska ureditev ni v skladu z ustavno pravico do zasebne lastnine niti s pravico do nedotakljivosti stanovanja, saj omogoča preglasovanje etažnega lastnika, ki taki investiciji nasprotuje, ker pozna zgoraj zapisano, ali nima denarja. Investicija ni nujna, desetletja in celo stoletja so stavbe delovale brez nje in za tako delovanje so bile preudarno zgrajene. Strošek okrog 10.000 evrov, pa tudi manjši, lahko povzroči plačilno nesposobnost in prisilno prodajo stanovanja na dražbi, kar je gotovo nesorazmeren poseg v pravico do zasebne lastnine.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Peter
Peter
8 months ago

S člankom se ne strinjam. Fasade lahko brez problemov oblečemo z negorljivo kameno volno, le stanovalci se morajo odločiti za tako varianto. Stiropor (ekspandirani polistiren) je primeren za nižje gradnje in mora biti po predpisih težko gorljiv. V Sloveniji izdelujemo  kontaktne fasade, ki so prilepljene na zid.  Pri mojih prijateljih je zagorel smetnjak ob stiroporni fasadi, visoki kakih sedem metrov, pa se ni vžgala, nastala je le manjša luknja pod ometom.   Londonski Grenfell Tower  (višina 67 metrov) je imel nalepljeno gorljivo poliizocianuratno peno (ki sprošča strupene pline ob gorenju) in je v ZDA dovoljena za stavbe do 18 metrov… Read more »

Prijava na e-novice