Ustrezne minimalne plače – korak k preprečevanju revščine zaposlenih
Minimalne plače niso zakonsko določene v vseh državah članicah EU. Pa tudi tam, kjer so, so pogosto prenizke glede na druge plače, da bi omogočale dostojno življenje. Vsled tega je Evropska komisija lani oktobra predstavila predlog direktive evropskega parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji. V obrazložitvi je zapisala, da je »zagotovitev ustreznih plač delavcem v Uniji bistvena za vzpostavitev ustreznih delovnih in življenjskih pogojev ter oblikovanje pravičnih in odpornih gospodarstev in družb v skladu z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in povezanih ciljev trajnostnega razvoja. Ustrezne plače so ključni element modela socialnega tržnega gospodarstva EU«.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Vloga minimalnih plač je postala še višja zaradi covid-19 krize, ki je še posebej prizadela večji delež delavcev z nizkimi dohodki v sektorjih kot sta maloprodaja in turizem, hkrati pa je imela velike posledice za prikrajšane skupine prebivalcev.
Številni delavci v EU niso zaščiteni z minimalnimi plačami, je v predlogu zapisala komisija in dodala, da so »v večini držav članic z nacionalnimi zakonsko določenimi minimalnimi plačami te prenizke glede na druge plače ali da bi omogočale dostojno življenje, tudi če so se v zadnjih letih zvišale«. V skoraj vseh državah članicah zakonsko določene minimalne plače nižje od 60 % bruto mediane plače in/ali 50 % bruto povprečne plače – ti odstotki se sicer uporabljajo pri oceni ustreznosti minimalne plače glede na bruto raven plač na mednarodni ravni. Minimalne plače v mnogih državah EU tudi ne zagotavljajo zadostnega dohodka, da bi presegle prag tveganja revščine.
Nacionalna merila za določanje ustreznih minimalnih plač bi morale v skladu z direktivo vključevati vsaj naslednje elemente:
- kupno moč zakonsko določenih minimalnih plač ob upoštevanju življenjskih stroškov ter prispevkov za davke in socialnih prispevkov;
- splošno raven bruto plač in njihovo porazdelitev;
- stopnjo rasti bruto plač;
- spremembe v produktivnosti dela.
Vir: Eurostat.
Predlog je dobil zeleno luč Evropskega parlamenta
25. novembra letos so evropski poslanci na plenarnem zasedanju pozdravili novi predlog za ustrezne plače povsod po EU in sprejeli svoje pogajalsko izhodišče.
Med tistimi, ki prejemajo minimalno plačo, je tudi veliko ljudi, ki se proti pandemiji borijo v prvih bojnih vrstah. Med njimi so negovalci, zdravstveni delavci, vzgojitelji in čistilci. Skoraj 60 odstotkov delavcev, ki v EU delajo za minimalno plačo, predstavljajo ženske. Minimalne plače širom EU so zelo različne in posledično okoli 10 % zaposlenim v EU grozi revščina.
Najnižje minimalne plače so trenutno v Bolgariji, 332 evrov, pri manj kot 500 evrov bruto pa je postavljena še v Romuniji in na Madžarskem. Najvišja je minimalna plača v Luksemburgu, kjer znaša 2201,93 evra bruto. Sledita Irska in Nizozemska. Slovenija je med državami članicami EU, ki imajo uzakonjeno minimalno plačo z 1024,24 evra bruto na osmem mestu.
Avstrija, Ciper, Danska, Finska, Švedska in Italija nimajo uzakonjene minimalne plače, temveč sindikati in delodajalci najnižja plačila za delo dorečejo v kolektivnih pogajanjih.
Dogovor o predlogu direktive o minimalnih plačah dosegel tudi Svet EU
Včeraj so dogovor o predlogu dosegli tudi na Svetu. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je v imenu slovenskega predsedstva vodil zasedanje Sveta EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, je ob tem izrazil zadovoljstvo in dejal, da je za »opravljeno delo treba zagotoviti dostojno in pravično plačilo. Gre za osnovno spoštovanje ljudi in njihovega dela. Direktiva je posebej pomembna za najranljivejše, saj bo pomagala pri preprečevanju revščine zaposlenih«.
Pogajanja so bila po ministrovih besedah izjemno zahtevna in intenzivna, saj je bilo treba usklajevati različne pomisleke držav članic, ki so dvomile o ustreznosti pravne podlage in niso želele večjih posegov v delujoče sisteme na državni ravni, obenem pa ohranjati ustrezno raven ambicije.
Tudi evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit ni skrival zadovoljstva ob doseženem dogovoru, pri čemer je priznal, da je v začetku dvomil, da bo tega mogoče doseči. Dejal je, da s temi koraki kažemo, da »Evropa ne bi smela biti prostor, kjer ljudje ne morejo živeti od svojega dela, da moramo imeti poštene plače in da ne bi smeli graditi naše konkurenčnosti na nizkih plačah«.
Namen direktive je izboljšati delovne in življenjske pogoje, postaviti okvir za spodbujanje ustreznih ravni zakonsko določenih minimalnih plač, spodbujanje kolektivnih pogajanj o določanju plač in izboljšanje učinkovitega dostopa do zaščite minimalne plače tistih delavcev, ki so upravičeni do minimalne plače. Po ocenah bi direktiva lahko omogočila rast minimalnih plač v več kot polovici držav članic in zajela 25 milijonov delavcev.
Kompromisnega dogovora Sveta EU včeraj nista podprli Madžarska in Danska, Nemčija in Avstrija sta se vzdržali.
Sklepi o trajnostnem delu in preglednosti plačil
Ministri so na zasedanju Sveta EU včeraj sprejeli tudi sklepe o trajnostnem delu skozi življenjski cikel, ki jih je pripravilo slovensko predsedstvo. Ti zajemajo izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, spodbujanje vseživljenjskega učenje, iskanje rešitev za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter ustvarjanje pravičnih delovnih razmer.
Naslovili so tudi direktivo o zavezujočih ukrepih za preglednost plačil. Cilj direktive je zagotoviti, da lahko delavci uveljavljajo svojo pravico do enakega plačila za enako delo – to zajema tudi pravico do enakega plačila za enako delo za moške in ženske in redno poročanje o plačah za velika podjetja nad 250 zaposlenih. Nekatere države članice so sicer menile, da bi morala biti ta meja precej nižja.
Dogovor Sveta omogoča začetek pogajanj z Evropskim parlamentom, ko bo ta sprejel svoje stališče.
