Po več kot 20 letnih prizadevanjih je bil 9. decembra v Državnem zboru RS sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti.
Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. Na novo se uvaja tudi pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Storitve za krepitev in storitve e-oskrbe
Namen teh storitev je obdržati ostarele in druge pomoči potrebne polnoletne osebe na lastnem domu čim dlje. To je dobro tako za upravičence same, kot nenazadnje tudi za sam sistem, saj se s starajočo populacijo večajo potrebe po oskrbi, domov za ostarele pa niti približno ni dovolj. Čeprav se obeta gradnja kar nekaj domov s tem vsega zamujenega v preteklem desetletju ne bo moč nadoknaditi.
Kot je zapisano v obrazložitvi zakona, so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti namenjene ohranjanju samostojnosti in zmanjšanju potreb po pomoči oziroma preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca. Gre za storitve za ohranjanje gibalnih sposobnosti uporabnika, podporo osebam s težavami v duševnem zdravju in svojcem teh oseb, storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.
Storitve e-oskrbe obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije ter storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju. Upravičenec bo lahko zaprosil za povračilo stroškov v povezavi z e-oskrbo vsako leto do 1. februarja za preteklo leto, pri tem pa bo moral predložiti na podlagi pogodbe izstavljen račun, na katerem so navedene storitve e-oskrbe, obdobje njihovega opravljanja in vrednosti opravljenih storitev in potrdilo o plačilu računa.
Vir slike: Getty images.
Dolgotrajna oskrba (DO) v instituciji
Bistvena sprememba, ki prihaja z novim zakonom glede dolgotrajne oskrbe v instituciji je, da se bodo v veliki meri zmanjšali zneski, ki jih oskrbovanci v primeru oskrbe v instituciji plačujejo sami. Če sedaj velja, da mora oskrbovanec plačati tako za nego, kot za nastanitev in prehrano, bo poslej strošek za nego pokrila javna blagajna.
Ceno standardne nastanitve in prehrane, ki jo plača oskrbovanec, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
Nova pravila glede dolgotrajne oskrbe v instituciji bodo stopila v veljavo 1. januarja 2023. Institucije so lahko bivalne enote in oskrbni domovi, ki bodo v pristojnosti ministrstva za delo, in negovalni domovi, ki bodo v pristojnosti ministrstva za zdravje.
Dolgotrajna oskrba na domu, pravica do oskrbovalca in denarnega prejemka
Prvega julija 2024 se bodo začele uporabljati določbe glede pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, pravice do oskrbovalca družinskega člana in pravice do denarnega prejemka. Teh pravic upravičenec ne more uveljavljati kumulativno ali povedano drugače: izbrati mora eno izmed njih.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu so po novem zakonu lahko javni zavodi ali koncesionarji, ki opravljajo storitve dolgotrajne oskrbe opredeljene z zakonom.
Posebna oblika opravljanja dolgotrajne oskrbe na domu je oskrbovalec družinskega člana. Oskrbovalec družinskega člana lahko opravlja storitev za polni ali krajši delovni čas. Biti mora polnoletna oseba, poslovno sposoben, psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana, družinski član upravičenca s stalnim ali začasnim prebivališčem na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebivati. Dokazati mora, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje in da ima opravljeno ustrezno usposabljanje predpisano z zakonom.
Oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati naloge med drugim tudi v primeru neprimerne oskrbe, ki nastane kot posledica neustreznega ravnanja oskrbovalca družinskega člana, katerega posledica je lahko poslabšanje telesnega ali duševnega zdravja uporabnika.
Upravičenec lahko pravico do dolgotrajne oskrbe koristi tudi v obliki denarnega prejemka, ki se mu izplača neposredno. Iz zakona je razbrati, da bodo lahko denarni prejemek izbrale tudi osebe, ki se uvrstijo v 5. kategorijo, torej osebe z najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. Denarni prejemek zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi.
Vir slike: Thinkstock.
Obstoječe pravice z novim zakonom ne bodo ukinjene
Po zagotovilih ministrstva za zdravje obstoječe pravice s tem zakonom ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih, torej ne glede na njihov socialnoekonomski položaj.
- kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk;
- kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk;
- kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk;
- kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk;
- kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. V to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti do DO dosegal od 90 do 100 ponderiranih točk.
Te kategorije so podlaga za izračun nedenarne pravice do DO, denarnega prejemka in izračun pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Zavod za zdravstveno zavarovanje bo v novem sistemu pri uvrščanju v kategorije imel največjo vlogo.
Vir slike: STA.
Financiranje dolgotrajne oskrbe
Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do 30. junija 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.
O zakonu so se sicer kresala mnenja, predvsem glede financiranja, kar je privedlo tudi do tega, da je bil zakon sprejet z le 44 glasovi – opozicija je glasovala proti zakonu.
Veliko vprašanj sicer res da ostaja odprtih. Med drugim tudi to, ali je izključenost faktorja socialnoekonomskega položaja upravičenca iz kalkulacije dejansko všečna, praktična in predvsem, ali bo to dovolj za socialno najranljivejše posameznike. Na podoben način ima sicer dolgotrajno oskrbo urejeno Avstrija, kjer se denarni prejemek dodeli ne glede na finančni status in premoženje uporabnika in je razvrščen v sedem razredov, ki se med seboj razlikujejo glede na zahtevnost oskrbe in glede na zdravstveno stanje osebe, ki potrebuje pomoč, medtem ko se prejemek v Franciji dodeli glede na raven odvisnosti in na finančni status uporabnika.
Prav tako je še neznanka, kaj bo prinesel nov zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo leta 2025.
Prav poseben izziv pa predstavlja tudi zagotavljanje kadra za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe, saj zaradi različnih dejavnikov (nizka plača, izmensko delo, pogodbe za določen čas, velika delovna intenzivnost, izgorelost) poklic že leta in leta postaja vedno manj privlačen. Tisti, ki jim je poklic še privlačen, pa bežijo čez mejo, kjer so plače višje. Brez zadostnega kadra pa sistemske oskrbe ni moč učinkovito izvajati.
