
Čeprav otroke tudi v šolah že od malega učijo, da naj ne mečejo smeti po tleh, smo glede tega še vedno packi ali pa smo zgolj preprosto leni. Iz enega ali drugega razloga še vedno na tleh leži med drugim tudi mnogo plastenk in pločevink (po novem pa se jim je pridružila tudi množica uporabljenih obraznih mask za enkratno uporabo). Steklenic je veliko manj, morda ima pri tem kaj opraviti dejstvo, da spadajo med povratno embalažo in da se nam »splača,« da jih odnesemo nazaj v trgovino.
Preberite tudi:
Franc Bogovič: V morjih je več delcev mikroplastike, kot je zvezd v galaksiji
Predlagatelji pravne podlage, da bi v Sloveniji vzpostavili kavcijski sistem tudi za pločevinke in plastenke iz društva Eko krog menijo, da bi se na ta način za recikliranje zbralo več embalaže. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak zamisel podpira in v ta namen se obeta dopolnitev novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je vlada sicer že sprejela in poslala v parlament. Zakon bodo poslanci predvidoma obravnavali v začetku prihodnjega leta.
Kako deluje kavcija?
Kavcijski sistem pomeni, da potrošnik ob nakupu pijače za embalažo plača znesek oziroma kavcijo, ki se mu ob vrnitvi embalaže na zbirno mesto povrne. Tak sistem je že v rabi za steklenice (tiste, ki spadajo med povratno embalažo). Po oddaji steklene embalaže v avtomat prejmete embalažni listek, ki ga lahko unovčite v trgovini, kjer je bil izdan.

Vir slike: thelocal.de.
Kavcijski sistem za plastenke in pločevinke je že v rabi v desetih evropskih državah (Švedska, Islandija, Finska, Norveška, Danska, Nemčija, Nizozemska, Estonija, Hrvaška in Litva), kjer ugotavljajo, da se na tak način zbere več odpadne embalaže kot tam, kjer se embalaža zbira v ločenih smetnjakih ali ločeno od vrat do vrat (ločeno zbiranje odpadnih plastenk in pločevink po sistemu od vrat do vrat je v Sloveniji zagotovljeno za malo več kot tri četrtine prebivalcev).
Znesek, ki ga za vrnjeno plastenko ali pločevinko prejmete, je po državah različen. V Eko krogu so predlagali, da bi kavcija za eno plastenko ali pločevinko znašala 10 centov.
Prva izmed evropskih držav, ki je uvedla kavcijski sistem za embalažo, je bila Nemčija že leta 2002. Vse trgovine v Nemčiji, ki prodajajo pijače, morajo embalažnino vzeti nazaj in vrniti kavcijo (pfand) stranki – ne glede na to, ali je ta oseba to pijačo kupila pri njih ali ne. Kavcija za plastenke je zaradi večjega vpliva na okolje precej visoka in znaša 0,25 €. Kavcija za steklenice je precej nižja – med 0,08 € in 0,15 € –,ker jih je mogoče ponovno uporabiti. S to razliko v višini kavcije tudi želijo spodbuditi potrošnike, da bi kupovali čim več pijač v steklenicah.

Vir slike: slike Interspar.
Za uspešno vpeljavo kavcijskega sistema bo seveda najprej treba prilagoditi zbirna mesta oziroma trgovine. Najverjetneje bo šlo tudi v tem primeru za avtomate, kot jih že poznamo za vračanje steklenic. Vizjak meni, da bi tak sistem lahko začel delovati leta 2025, naravovarstveniki pa si želijo, da bi se to zgodilo prej. V skladu z evropsko direktivo o plastiki za enkratno uporabo pa bomo morali, če ne prej, vsaj do leta 2029 ločeno zbrati vsaj 90 % plastenk danih na trg v posameznem letu.
Poleg tega bo morala država za vsak kilogram nereciklirane odpadne plastične embalaže v lastna sredstva EU v obliki nacionalnih prispevkov za nereciklirano odpadno plastično embalažo plačati 0,8 evra.

Vir slike: Shutterstock.
137 milijonov plastenk letno ne pride do recikliranja
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je bilo leta 2019 glede na plastenke, dane na trg, ločeno zbrali med 63 in 89 odstotkov odpadnih plastenk. Po ocenah Eko kroga letno v Sloveniji kar 137 milijonov plastenk (66 na prebivalca) konča v naravi, v sežigu ali na odlagališčih.
Manj problematične so pločevinke. Med glavnimi razlogi je to, da je aluminij precej dražji od plastike, pa tudi lažje ga je ločiti od drugih odpadkov. V sortirnicah tako lahko tudi iz neločenih odpadkov zberejo večino pločevink, ki se nato reciklirajo.
Da kavcijski sistem dobro vpliva na zbiranje embalažnine in s tem na manjši vpliv na okolje potrjuje tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)