Evropska komisija: schengen pod drobnogledom
Evropska komisija je včeraj predlagala prenovo schengna. Namen prenove je, da bi območje, kjer naj ne bi bilo sistematičnega preverjanja potnih listin, obranila pred stalnim nadzorom na notranjih mejah zaradi migracijskih, terorističnih, zdravstvenih in hibridnih groženj, kot je izkoriščanje migrantov v politične namene, ki smo mu priča v Belorusiji.
Smisel schengna je zagotavljanje ene od štirih temeljnih svoboščin unije – prosto gibanje. Sistematični nadzori na notranjih mejah iz enega ali drugega razloga pa to svoboščino postavljajo pod vprašaj.
Krepitev varnosti EU in vzpostavitev trdnejšega, bolj robustnega in na izzive pripravljenega schengenskega območja in njegovo celovito delovanje, je med prednostne naloge zapisalo tudi slovensko predsedstvo Svetu EU.
Trenutna pravila omogočajo začasno uvedbo nadzora na mejah
Schengensko območje obsega ozemlje 26 evropskih držav z okoli 420 milijoni prebivalcev, ki so podpisale schengenski sporazum. Ta je bil prvič podpisan v luksemburškem mestu Schengen leta 1985. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.
Vir slike: europarl.europa.eu.
Med državami schengenskega prostora je 22 članic EU (vse države EU razen Irske, Romunije, Bolgarije, Hrvaške in Cipra) in štiri države, ki sicer niso članice EU (Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein).
Evropska komisija je sicer oktobra 2019 sprejela oceno, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje. Pretekli teden so tudi notranji ministri EU sklenili, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen, kdaj pa bodo sprejeti vsi sklepi, da se to res zgodi, še ni znano. Ko se bo to zgodilo, pa bo padla tudi slovenska žičnata ograja na meji s Hrvaško.
S podpisom Schengenskega sporazuma so bile odpravljene vse mejne kontrole v Evropski uniji, skupaj s carinskimi kontrolami oseb. V praksi to pomeni sprostitev mejnih kontrol na državnih mejah znotraj območja, medtem ko se okrepljena kontrola izvaja na zunanjih mejah območja. Po veljavnih pravilih je sicer mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah – to načeloma naj ne bi trajalo dlje kot šest mesecev, v primeru izrednih okoliščinah pa naj bi bilo omejeno na dve leti.
Komisija pa ugotavlja, da v številnih državah ukrepi niso niti začasni, niti izjemni. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je izpostavila, da šest držav ukrepe začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah izvaja že šest let.
Schengen je bistvo Evrope
Podpredsednik komisije za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritis Schinas je poudaril, da je schengen poleg evra in notranjega trga bistvo Evrope. Namen predloga prenove je zato zagotoviti, da ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ostane skrajni ukrep.
Vir slike: Reuters.
Države bodo lahko še naprej nadzor načeloma začasno ponovno uvedle za šest mesecev z možnostjo trikratnega podaljšanja, pri čemer pa bo pri vsakem koraku potrebna ocena tveganj in temeljitejše utemeljevanje odločitev.
Če bo nadzor na notranjih mejah veljal več kot 18 mesecev, bo morala komisija obvezno pripraviti mnenje o sorazmernosti in nujnosti tega ukrepa. Začasni nadzor ne bi smel trajati več kot dve leti, razen v zelo posebnih okoliščinah, kar na nek način še vedno dopušča možnost neomejenega podaljševanja ukrepov – le z več vmesnimi mnenji.
Združevanje moči na zunanjih mejah
Omejevanje možnosti nadzora na notranjih mejah hkrati pomeni, da bo treba okrepiti nadzor na zunanjih mejah. Reforma zato predvideva tudi skupne vzvode za učinkovitejše upravljanje zunanje meje v primeru zdravstvene krize in v primeru instrumentalizacije migrantov.
Komisija predvideva tudi vzpostavitev novega mehanizma, ki naj bi v primeru, ko zdravstvene ali varnostne grožnje pretijo večini članic, zagotovil skupen odziv na notranjih mejah in predvidel ukrepe za ublažitev negativnih učinkov takšnega nadzora.
Namesto nezavezujočih priporočil glede ukrepanja v teh primerih, ki jih nato članice upoštevajo po svoji volji, se obetajo zavezujoči sklepi Sveta.
Vir slike: ansa.
Evropska komisija zakonsko opredelila izkoriščanje migrantov
V pričujočem dokumentu oziroma predlogu za prenovo schengna je komisija prvič opredelila instrumentalizacijo migrantov v politične namene in sicer gre za položaj, ko tretja država ščuva k nezakonitim migracijskim tokovom v unijo z dejavnim spodbujanjem ali lajšanjem gibanja državljanov tretjih držav k zunanji meji z namenom destabilizacije unije ali njene članice. V tem primeru se omeji število mejnih prehodov in okrepi nadzor na meji.
Komisija je opredelila tudi možnosti izrednih ukrepov v primeru izkoriščanja migrantov na področju azila in vračanja ob spoštovanju človekovih pravic. Uvede se možnost podaljšanja roka za registracijo prošnje za azil na štiri tedne in obravnavo vseh prošenj za azil na meji, razen v zdravstvenih primerih. V nobenem primeru se ne sme zgoditi, da članice ne bi zagotovile dostopa humanitarnim organizacijam, ki ponujajo pomoč.
Alternativni ukrepi namesto nadzora na notranjih mejah
Nadzor na notranjih mejah z namenom preprečevanja sekundarnih migracij (ko prebežniki iz države prvega vstopa odhajajo v druge članice unije) naj nadomestijo alternativni ukrepi, pravi Komisija. Med te spadajo ciljno usmerjene policijske kontrole in okrepljeno policijsko sodelovanje. Tako bi tudi skupne patrulje lahko tako presežnega prebežnika poslale v državo, iz katere je prišel.
Pomislekov glede izvedljivosti prenove v skladu s predlogom Komisije je sicer veliko. Sploh v času epidemije koronavirusa pa smo se že navadili, da če je kaj konstantno, so to spremembe in da je treba vsakič preden se odpravimo na pot, preveriti pogoje vstopa v državo – tudi, če gre za državo članico EU.
Powered by Contextual Related Posts
