Naprej na vsebino

Predsednik Putin je pred 30 leti vozil taksi

Skupina sedmih gospodarsko najmočnejših demokracij (G7), v katero spadajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, so ta teden predsednika Putina opozorile na hude posledice, ki lahko doletijo Rusijo v primeru napada na Ukrajino.

Preberite tudi:

Damjan Medved: Rusija – denar ali vojna, to je zdaj vprašanje

Ameriške obveščevalne službe menijo, da bi Rusija lahko že prihodnje leto sprožila ofenzivo na Ukrajino, ki bi vključevala do 175 tisoč vojakov. Po drugi strani pa Moskovski Kremelj pa očitke zavrača in odgovarja, da je zahod ohromljen z »rusofobijo«.

Pravijo, da širitev NATA ogroža Rusijo in je v nasprotju z zagotovili, ki so bila podana ob razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Iz Kremlja sporočajo, da Rusija ne načrtuje nobenega napada na Ukrajino ter da so vsi očitki samo plod lažnih poročanj s strani zahodnih medijev. Zbiranje vojaških sil naj bi bil namreč samo rezultat premikanja ruskih čet po lastnem ozemlju.

Rusija zbira svoje vojaške sile v bližini ukrajinski meja. Vir slike: ABC News.
Rusija zbira svoje vojaške sile v bližini ukrajinski meja.
Vir slike: ABC News.

Očitke o morebitni invaziji pa bodo zdaj še bolj podkrepili komentarji, ki jih je predsednik Putin izjavil za nacionalno televizijo. V sklopu dokumentarnega filma »Rusija. Nova zgodovina« (Russia. New History) je dejal, da obžaluje razpad Sovjetske zveze pred tremi desetletji. Po razpadu »zgodovinske Rusije« je bila gospodarska kriza tako huda, da je moral shajati kot voznik taksija, je povedal.

»Pretvorili smo se v popolnoma drugačno državo. Kar je bilo zgrajeno v tisoč letih, je bilo v veliki meri izgubljeno,« je izjavil Putin in opozoril, da se je 25 milijonov Rusov nenadoma znašlo odrezanih od domovine ter razdeljenih po novih neodvisnih državah. To je poimenoval kot »velika humanitarna tragedija«.

»Včasih sem moral delati tudi ponoči in sicer kot voznik taksija. Ni prijetno govoriti o tem, a se je na žalost tudi to dogajalo,« je dejal predsednik. To so bile tudi prve besede, v katerih je Putin spregovoril o svojem življenju po razpadu Sovjetske zveze.

Putin leta 1991. Vir slike: RFERL.
Putin leta 1991.
Vir slike: RFERL.

Putin je takrat služil v sovjetskem KGB (Komite državne varnosti), razpad Sovjetske zveze pa je že prej označil za »največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja«. Tokratni komentarji pa kažejo, da je na to gledal predvsem kot nazadovanje ruske moči.

Ukrajina je bila ena izmed 15 sovjetskih republik. Putin je letos na spletni strani Kremlja objavil obsežen prispevek o tem, zakaj meni, da so Ukrajina in njeni prebivalci ključen del ruske kulture in zgodovine. Ukrajinske oblasti so te besede zavrgle in jih označile kot posplošeno in politično motivirano verzijo zgodovine.

Rusija je sicer leta 2014 anektirala ukrajinsko regijo Krim in podprla separatiste, ki so istega leta prevzeli nadzor nad delom vzhodne Ukrajine ter se še naprej upirajo ukrajinskim oblastem.

Kaj pravijo države G7?

Na sestanku delegatov držav G7 v angleškem mestu Liverpool so predstavniki skupine sedmih najmočnejših demokratičnih držav dejali, da so si enotni v kritiki zbiranja ruske vojske blizu Ukrajine ter pozvali Moskvo k razpustitvi čet.

»Rusija ne bi smela dvomiti, da bi vsaka vojaška akcija proti Ukrajini pomenila resne posledice in hude stroške,« so zapisali v izjavi. »Potrjujemo našo neomajno zavezanost ukrajinski suverenosti in teritorialni integriteti ter pravici katere koli suverene države, da sama odloča o svoji prihodnosti.«

Iz ruskega veleposlaništva v Londonu so prišli očitki, da je bila Ruska agresivnost zavajajoče predstavljena zgolj kot izgovor, da se države G7 lahko sestanejo in v nečem združijo. »Rusija je NATU predstavila številne ponudbe o načinih za zmanjšanje napetosti. Sestanek G7 bi lahko bil priložnost za razpravo, a zaenkrat ne slišimo nič drugega kot agresivne slogane,« so dejali.

Sestanek G7 držav. Vir slike: Reuters.
Sestanek G7 držav.
Vir slike: Reuters.

Moskva je nagnjenost NATA, da med svoje člane sprejme Ukrajino, označila kot »rdečo črto«, za katero ne bodo dovolili, da se prekorači. Putin je zahteval upoštevanje pravno zavezujočih varnostnih jamstev, da se NATO ne bo širil dlje na vzhod oziroma postavil orožja blizu ruskega teritorija. ZDA so na to že večkrat odgovorile, da nobena država ne more ugovarjati želji Ukrajine po članstvu v zvezi NATO.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Zaposleni pri Applu se nočejo vrniti na delovna mesta, raje bi delali od doma

Zaradi spora glede opravljanja dela na daljavo je Apple že izgubil enega direktorja.

Prijava na e-novice