Skip to content

Prehranska varnost – strateška dobrina

Pretekli petek je v Državnem svetu RS potekal posvet o prehranski varnosti kot strateški dobrini. V vabilu, pod katerega se je podpisal Cvetko Zupančič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so uvodoma zapisali:

»Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode.«

Morda vas bo zanimalo tudi:

Kmetijstvo: krivec ali žrtev podnebnih sprememb

Posvet, ki je trajal tri ure, je otvoril in vodil Branko Tomažič, podpredsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v DS RS. Uvodoma je poudaril, da so posvet namenili bolj drugim v verigi in ne toliko Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Sindikatu kmetov in zadružnikom, ki se že dobro zavedajo, kakšen je pomen prehranske samooskrbe za Slovenijo.

Državni svetnik Branko Tomažič. Vir slike: Skledar TV. Foto: Milan Skledar.
Državni svetnik Branko Tomažič.
Vir slike: Skledar TV. Foto: Milan Skledar.

Predstavitev predloga pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti

Državni svetnik Branko Tomažič je predstavil Predlog pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti, ki ga je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega Sveta RS na njegovo pobudo obravnavala že aprila 2020 in predlagala širšo obravnavo.

Širša obravnava je bila zamaknjena zaradi epidemije covida-19. Namen posveta, ki je v petek potekal v DS RS, je bil pridobiti dodatna mnenja in pripombe in ugotoviti, ali je ta pobuda sploh potrebna, je dejal. Pojasnil je, da so o tej problematiki želeli več slišati od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, Ministrstva za gospodarstvo in tehnološki razvoj RS in tudi Ministrstva za obrambo RS.

Prehranska varnost je strateška dobrina, brez katere si je nemogoče predstavljati obstoj človeštva. Tako je tudi stališče Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Leta 2009 je organizacija OZN opredelila, da pravica do prehranske varnosti ne sme biti izenačena s pravico do prehrane, s katero bi bilo razumljeno, da mora država poskrbeti, da je hrana brezplačno dostopna tistim, ki jo potrebujejo.

Svet se neverjetno hitro spreminja, je dejal Tomažič, in teh sprememb se morda v celoti ne zavedamo. »Smernice so premalo dorečene, preveč je leporečja in premalo je dejanj,« je bil kritičen. Nobenega dvoma ne bi smelo biti, da je hrana strateška družina in tudi strateško orožje, je posvaril, saj je od izobilja do lakote lahko zelo kratka pot.

V razpravi je izpostavil številna vprašanja, med drugim tudi, da se nekateri sprašujejo, ali res potrebujemo prehransko varnost, glede na to, da lahko vse kupimo v trgovini. Dodal je, da nekateri otroci tudi ne vedo več, kako zgleda krava. A kaj lahko se zgodi, da ne bo česa kupiti.

Kritičen je bil tudi do dosedanjih programov SKP, ki niso prinesli povečane pridelave hrane, saj se kmetije še vedno opuščajo v velikih številkah. Izpostavil je tudi problematiko dejstva, da tudi v prihodnji SKP sredstva ne bodo namenjena le tistim, ki hrano pridelujejo, ampak tudi »kavč kmetom«, ki zemlje ne obdelujejo, temveč jo dajejo v namen.

V povezavi z novimi zelenimi paradigmami je izpostavil vprašanje, ali imamo dovolj kupcev za ekološko pridelano hrano, glede na to, da ekološka pridelava zahteva več vložka za manj pridelka in je zato tudi dražja.

»Naloga kmeta je, da prideluje kakovostno hrano z upoštevanjem dobre kmetijske prakse z varovanjem okolja, ne pa zagotavljanje prehranske varnosti,« je dejal in poudaril, da so za to pristojni drugi. Se pa kmetje bojijo, da ko bo hrane zmanjkalo, se jim jo bo enostavno vzelo, ker v Sloveniji velja miselnost, da je to vse »naše«. Kmet ni odgovoren za zagotavljanje prehranske varnosti, je pa  kmetovanje predpogoj oziroma osnova za zagotavljanje prehranske varnosti, je dodal.

Slovenija ima tudi najmanj površine za pridelavo hrane na prebivalca (pod 2500 m2) – veliko zemlje je bilo izgubljene zaradi zaraščanja pa tudi zaradi nepremišljene gradnje. Velik problem samooskrbe je tudi to, da nacionalna strategija ne zagotavlja poštenih odnosov znotraj verige preskrbe. Domačo pridelavo ruši tudi poceni uvoz hrane iz tujine, ki je slabše kvalitete kot hrana domače pridelave.

Švica je edina država v Evropi, ki je v ustavi uredila pravico do prehranske varnosti in temu zgledu bi morala slediti tudi Slovenija, je bil odločen. V Ustavo RS bi zapisali tudi: »Država je poleg prehranske varnosti dolžna zagotavljati tudi ugodno okolje za trajnostno pridelavo hrane«.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek . Vir slike: Skledar TV. Foto: Milan Skledar.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek .
Vir slike: Skledar TV. Foto: Milan Skledar.

Podgoršek: doseganje večje samooskrbe je možno le s sodelovanjem kmetov

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je prehranska varnost ključna tema za prihodnost, tako pri nas, kot v evropskem okolju in da je bila tudi izpostavljena tema v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Dejal je, da je EU naslovila prehrano preko številnih strategij, kjer povsod pričakuje bistveno večji okoljski doprinos k trajnostni rabi naravnih virov. A če EU želi, da se zmanjša okoljski vpliv kmetijstva, bo morala veliko vlagati v nove tehnologije in nova znanja.

Izpostavil je tudi, da se bo hrana v EU zaradi novih in strožjih standardov, podražila. Evropski kmetijski ministri so zato od Komisije zahtevali, da se tudi pri uvozu hrane iz drugih držav zahteva, da tudi njihovi kmetijski in prehranski izdelki izpolnjujejo enako visoke standarde, sicer bo EU kmetijstvo v podrejenem položaju.

Izrazil je zadovoljstvo, da so skupaj s ključnimi deležniki uspeli uskladiti strateški načrt za kmetijstvo od leta 2027 naprej in da je tudi Vlada RS prepoznala strateški pomen kmetijstva in je zagotovila dodatna sredstva. Izpostavil je pomen semen in izrazil zadovoljstvo, da bo semenarski center na Ptuju kmalu prešel v slovensko last.

»Doseganje večje samooskrbe je mogoče le s sodelovanjem kmetov,« je poudaril Podgoršek, »brez tega nobena sredstva ne bodo pomagala«.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Vir slike: Skledar TV. Foto: Milan Skledar.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).
Vir slike: Skledar TV. Foto: Milan Skledar.

Bogovič: podpiram ukrepe, ki bodo omogočili samooskrbo in prehransko varnost

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je izpostavil, da ko govorimo o varnosti, imamo v mislih predvsem tri ključne varnosti: energetsko, vojaško in prehransko varnost. V zadnjih desetih letih smo vse te varnosti jemali kot samoumevne, zadnje leto pa je pokazalo, da temu ni tako.

Področje prehrane postaja vedno bolj stvar velikih monopolistov in komercializacije, je dejal in opozoril na spremembe v svetu, ki bodo dodatno povzročile pritiske na pridelavo hrane. Prav tako na področju prehranske varnosti dela svoje demografija, saj se približujemo že osmim milijardam prebivalstva, vedno več ljudi pa tudi živi v mestih. Svoje je naredila tudi globalna sprememba prehranskih navad, ki zahteva vedno več živalskih beljakovin.

»Žal ne obstaja neka svetovna prehranska politika, ampak so te odvisne od posameznih držav. V Evropi imamo Skupno kmetijsko politiko, s katero smo od lačne Evrope prišli na Evropo, kjer tretjina hrane konča v zavržkih. Se pa tudi ta politika spreminja in se vedno bolj usmerja v zeleno politiko z mnogimi strategijami, ki postavljajo visoke standarde. Te strategije pa med seboj niso usklajene,« je opozoril.

V Sloveniji imamo problem z omejitvijo z obdelovalno zemljo, je poudaril Bogovič. Prav tako imamo še vedno pomanjkljivo infrastrukturo (namakalni sistemi, komasacije, protitočna zašita in podobno). Kmetje se bodo morali bolje organizirati, da bodo imeli večjo moč in s tem veljavo v verigi. Nadgraditi pa bo treba tudi komunikacijo s potrošniki. Velik korak naprej bo treba narediti tudi na sobivanju na podeželju. Ob koncu je izrazil podporo pobudi za vpis prehranske varnosti v Ustavo RS, še bolj pa podpira ukrepe, ki bodo samooskrbo in prehransko varnost omogočili, je dodal.

O pomenu hrane in oskrbe s hrano iz različnih zornih kotov

Na posvetu so sodelovali tudi: Prof. dr. Peter Raspor, Ana Le Marechal Kolar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, predstavnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Srečko Ocvirk, državni svetnik, župan občine Sevnica, Polona Rifelj, predstavnica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Sanja Lončar iz Zavoda za celostno samooskrbo. O tem kaj so povedali pa več v prihodnjih prispevkih.

Posvet je v celoti dostopen na YouTube kanalu Skledar TV.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice