Skip to content

Ustava RS predstavlja največji politični kompromis slovenskega naroda

Mineva natanko 30 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je tudi v pravnem smislu pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije.

Preberite tudi:

Kaj pomeni ustava za našo državo?

Temeljno družbeno soglasje o urejanju skupnega dobrega

Temeljno družbeno soglasje o urejanju skupnega dobrega, omejitvah in pristojnostih države ter najosnovnejših pravicah posameznika v vseh državah kontinentalne Evrope predstavlja ustava. Tako je ustava tudi temelj samostojne in demokratične države Slovencev. A ustavo smo na naših tleh poznali že pred samostojnostjo.

Zgodovina ustave na slovenskih tleh

Najprej so to ureditev dobili Prekmurci, ki so živeli na območju ogrskega kraljestva. Cesar Ferdinand I. je 11. aprila 1848 priznal ogrsko ustavo, ki je prinašala nekaj pomembnih pravic, a v prvi vrsti premožnejšemu sloju in vladajočim Madžarom.

Večina Slovencev je ustavno življenje prvič (za kratek čas) zadihala 25. aprila 1848, ko je cesar priznal še ustavo za območje avstrijskih dednih dežel. V burnem stoletju in pol so se menjavale države in ustavne ureditve, vsem pa je bilo skupno, da je bila njihova vsebina v prvi vrsti namenjena koristim in varovanju oblasti tujih narodov in ideologij in ne varovanju pravic posameznega Slovenca in koristi slovenskega naroda.

Sprejetje Ustave Republike Slovenije

Ustavo, ki resnično v prvi vrsti zasleduje interes slovenskega človeka, smo kakopak dobili šele z demokratično in samostojno Republiko Slovenijo. Ustava pa je lahko demokratična le, če je sprejeta ob splošnem družbenem konsenzu. Zato je oblikovanje in sprejemanje nove slovenske ustave trajalo vse od demokratizacije leta 1990 do 23. decembra 1991, sprejeta je bila torej skoraj pol leta po osamosvojitvi. A z velikansko večino za.

In to ob 240-članski Skupščini, kjer nobena politična opcija ni imela prevladujočega položaja. Še več, izhajale so iz vrednostno globoko različnih predpostavk. Vladna večina, zbrana v koaliciji Demos, je že na volitvah aprila 1990 nastopila s programom demokratične in samostojne države, česar si brez demokratične ustavne ureditve ni bilo moč predstavljati. A v podporo novi ustavi je bilo potrebno prepričati opozicijo, tri nekdanje družbenopolitične organizacije, (ZKS-SDP, ZSMS-LDS in SSS, prej imenovano SZDL), ki so si še leta 1989 (skupaj še z dvema družbenopolitičnima organizacijama, sindikalno in borčevsko, ki pa na prvih demokratičnih volitvah nista nastopili) jemali izključno pravico urejanja družbenih zadev med Slovenci, tudi pisanja ustave, dasiravno jih ljudstvo za kaj takega nikoli ni pooblastilo.

Ustavo je takratna skupščina sprejela pol leta po osamosvojitvi. 23. decembra 1991 so takratni delegati (poslanci) sprejeli Ustavo Republike Slovenije, s čimer je bila tudi pravno »zapečatena« slovenska osamosvojitev.  Vir slike: Muzej novejše zgodovine
Ustavo je takratna skupščina sprejela pol leta po osamosvojitvi. 23. decembra 1991 so takratni delegati (poslanci) sprejeli Ustavo Republike Slovenije, s čimer je bila tudi pravno »zapečatena« slovenska osamosvojitev.
Vir slike: Muzej novejše zgodovine.

Če bi prišlo do sprejetja ustave prej, s preglasovanjem, bi se nova slovenska država zagotovo znašla pred zelo razburkanim obdobjem, ko bi prihajalo do stalnih poskusov spreminjanja ustavne ureditve z ene ali druge strani. Zaradi splošnega družbenega soglasja, pa je Slovenija skozi prvo tranzicijsko obdobje v devetdesetih letih lahko prejadrala dokaj lahkotno, s stabilno družbeno ureditvijo, ki je omogočala gospodarsko rast, socialni mir in hitro vračanje v civilizacijski okvir svobodne Evrope.

Ustava Republike Slovenije je največji politični kompromis, kar jih je kadarkoli zmogel slovenski  narod. Medtem ko smo Slovenci enotno zahtevali samostojno državo in si temu niso upali zoperstaviti niti tisti politiki, ki še danes sanjajo o Jugoslaviji, pa je ustavni dokument zelo kompleksna in večplastna zadeva, kjer zoperstavljanje posameznim rešitvam in s tem blokiranje sprejetja celotnega dokumenta ni pomenilo takojšnje politične smrti.

Zato gre toliko večje priznanje vsem, ki so 23. decembra z glasovanjem za slovensko ustavo sami pri sebi in s slovenskim ljudstvom sklenili kompromis za družbeni mir med nami.

Sedanja ustava nam prinaša največ svoboščin v vsej slovenski zgodovini. Na ta dosežek politikov vseh usmeritev bi se veljalo večkrat ozreti ne le ob obletnicah, temveč tudi med vsakdanjimi političnimi spopadi, kjer besede kompromis v skupno dobro ne poznamo več.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice