Merjenje napredka na področju digitalizacije na ravni EU
Digitalizacija je eno tistih področij, za katero je napisanih mnogo strategij in postavljenih mnogo ciljev. Cilji so z vsako strategijo bolj ambiciozni in višje zastavljeni. Kako uspešne so države članice Evropske unije pri doseganju ciljev pa od leta 2014 naprej spremlja Evropska komisija s pomočjo posebnega indeksa na kratko poimenovanega DESI.
Preberite tudi:
Po poteh digitalizacije v Sloveniji in Evropi: zakaj pravzaprav gre?
Zgodovina nastanka računalnikov je zgodba o vrtoglavem napredku družbe
Kaj je DESI?
DESI je indeks digitalnega gospodarstva in družbe (Digital Economy and Society Index), ki je v preteklosti zajemal analizo za pet področij: povezljivost, človeški kapital, uporaba internetnih storitev, integracija digitalne tehnologije ter digitalne javne storitve.
Leta 2021 je Evropska komisija DESI prilagodila na način tako, da odraža dve pomembni politični pobudi, ki bosta vplivali na digitalno preobrazbo Evropske unije v prihodnjem obdobju – Sklad za okrevanje in odpornost, v okviru katerega so se države članice EU zavezale, da bodo vsaj 20 % svojih nacionalnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost porabile za digitalno področje, ter Digitalni kompas za digitalno desetletje EU.
Po novem DESI meri: človeški kapital (znanje in spretnosti), širokopasovno povezljivost, vključevanje digitalnih tehnologij s strani podjetij in digitalizacijo javnih storitev.
Vir slike: Evropska komisija.
Kaj nam DESI pove o Sloveniji?
Glede na indeks se je Slovenija v letu 2021 uvrstila na 13. mesto med 27-timi članicami EU, še posebej dobro se je odrezala na področju povezljivosti. Širokopasovna dostopovna omrežja naslednje generacije pokrivajo 88 % gospodinjstev, kar je blizu povprečja EU, vendar velja omeniti, da je ta odstotek na podeželskih območjih znatno nižji. Dostop do visokozmogljivih omrežij ima 66 % gospodinjstev v Sloveniji.
Pri človeškem kapitalu država ostaja tik pod povprečjem EU. 55 % ljudi, starih od 16 do 74 let, ima vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja. Delež strokovnjakov za IKT zajema 4,4 % delovne sile, med vsemi strokovnjaki za IKT pa je le 17 % žensk.
Slovenija je med državami EU na osmem mestu pri vključevanju digitalne tehnologe v podjetja. Na področju digitalnih javnih storitev je država uspešna v kazalniku odprtih podatkov, saj je napredovala na deseto mesto v EU. Slovenski uporabniki interneta aktivno uporabljajo storitve e-upravljanja (77 %) v primerjavi s povprečjem 64 % v EU.
Kakšno je stanje v posameznih državah članicah EU glede na DESI?
Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2021 je pokazal, da je prehod na digitalno tehnologijo na splošno napredoval, vendar so potrebna nova prizadevanja na ravni EU. Vse države članice EU so sicer dosegle napredek na področju digitalizacije, vendar je splošna slika v državah članicah precej raznolika. Vrzel med vodilnimi državami EU in tistimi z najnižjimi rezultati v indeksu DESI je ogromna.
Kar zadeva digitalna znanja in spretnosti, ima na ravni celotne Evropske unije 56 % posameznikov vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti. Podatki kažejo tudi rahlo povečanje števila zaposlenih strokovnjakov za IKT: v letu 2020 je bilo v EU 8,4 milijona strokovnjakov za IKT, leto prej pa 7,8 milijona, pri čemer zgolj 19 % strokovnjakov za IKT predstavljajo ženske.
Leta 2020 je 55 % podjetij poročalo o težavah pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT. Primanjkljaj ustrezno izobražene in usposobljene delovne sile pa vpliva tudi na preobrazbo podjetij, ki je zato počasnejša.
59 % gospodinjstev v EU je v letu 2020 imelo na razpolago visokozmogljiva omrežja. V 13 državah članicah se je začela komercialno uporabljati mreža 5G, in sicer predvsem v urbanih območjih.
Kar se tiče digitalizacije javnih storitev je v prvem letu pandemije več držav članic vzpostavilo ali okrepilo digitalne platforme za zagotavljanje več storitev prek spleta.
Na prvo mesto med državami EU se je po indeksu DESI zavihtela Danska. Danska vodi v povezljivosti (94 % gospodinjstev je priključenih na visokozmogljiva omrežja, 5G pokriva 80 % poseljenih območij) in je na 2. mestu po vključevanju digitalnih tehnologij s strani podjetij. Na drugem mestu je tudi glede na stopnjo digitalizacije javnih storitev (storitve e-upravljanja uporablja 92 % uporabnikov interneta).
Čeprav so Danci močni na področju digitalnih veščin v primerjavi z drugimi Evropejci (zavihteli so se na 4. mesto), 30 % odraslih in 25 % delovne sile še vedno nima osnovnih digitalnih veščin. Delež strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) v delovni sili in delež diplomantov IKT sta višji od povprečja EU, ne glede na to pa podjetja še vedno poročajo, da primanjkuje razpoložljivih strokovnjakov na tem področju.
Na zadnjem mestu med državami članicami EU je glede na indeks DESI pristala Romunija. Širokopasovne povezave so na voljo 52 % gospodinjstev. Na tem deležu je Romunija obtičala tudi zaradi regulativnih ovir za pridobivanje dovoljenj. Na najnižji ravni v EU je tudi stopnja digitalizacije javnih storitev.
Čeprav se je odstotek strokovnjakov za IKT v Romuniji rahlo povečal, ti predstavljajo precej nižji delež delovne sile kot v celotni EU (2,4 % proti povprečju EU 4,3 %). Poleg tega ima zgolj 31 % prebivalstva vsaj osnovne digitalne veščine (povprečje na ravni EU je 56 %).
Vir slike: Evropska komisija.
Kakšni so zastavljeni cilji na ravni EU določeni z Digitalnim kompasom za digitalno desetletje EU
Tako imenovani digitalni kompas za digitalno desetletje EU temelji na štirih glavnih točkah in za vsako točko so zastavljeni cilji, ki jih želi Evropska unija doseči do leta 2030.
Prva glavna točka je znanje in spretnosti – cilj je doseči število 20 milijonov strokovnjakov za IKT in da vsaj 80 % prebivalstva osvoji osnovne digitalne veščine.
Druga točka zajema varne in trajnostne digitalne infrastrukture – sem spada dovolj prenosa podatkov za vse in 5G povsod, vrhunski polprevodniki, pri čemer si EU želi vsaj podvojit svoj delež v globalni proizvodnji in s tem zmanjšati odvisnost (predvsem od Kitajske), EDGE in tehnologijo v oblaku, da bodo podatki dostopni od kjerkoli in tudi prvi računalnik s kvantnim pospeševanjem.
Tretja točka je digitalna preobrazba podjetij, ki predvideva prevzemanje nove tehnologije (75 % podjetij v EU, ki uporabljajo računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in big data) in da več kot 90 % malih in srednjih podjetij doseže vsaj osnovno stopnjo digitalizacije.
Četrta točka kompasa zajema digitalizacijo javnih storitev in sicer naj bi bile ključne javne storitve 100 % dostopne preko spleta, prav tako bi preko sistemov e-zdravja imeli prav vsi državljani dostop do zdravstvene dokumentacije, 80 % državljanov pa naj bi uporabljalo digitalno osebno izkaznico.
Vir slike: Unsplash.
Problematika dostopa za starejše ni zadostno naslovljena
Ko zastavljene cilje primerjamo z dosežki najnižje in najvišje uvrščene države članice EU glede na indeks DESI, lahko ugotovimo, da je pot do cilja še dolga. Prav tako pa ne moremo mimo tega, da ne bi ugotovili, da ne povezljivost in ne digitalizacija javnih storitev ne bosta pomagala ljudem, ki nimajo niti osnovnih digitalnih veščin.
Prav tako ne moremo mimo tega, da ne bi izpostavili dejstva, da se pri izračunu indeksa na področju človeških virov upoštevajo le ljudje, stari do vključno 74 let. Glede na to, da ima na ravni EU le 33 % oseb, starih od 55 do 74 let, in zgolj 28 % upokojenih in delavno neaktivni osnovne digitalne veščine, ne moremo mimo tega, da se ne bi vprašali: kako je potem pri tistih, ki so stari nad 74 let? In vprašanje, ki sledi je: je mar to digitalizacija, mar je to EU, ki nikogar ne pušča zadaj?
Tudi Evropska zveza seniorjev (ESU) je opozorila, da je sicer »načelo »vseh«, ki potrebujejo dostop do digitalne tehnologije, priznano v nedavnih sklepih Sveta EU, vendar konkretni ukrepi za starejše in ranljive skupine pogosto manjkajo«. V resoluciji Na poti k aktivni in konkurenčni udeležbi v odporni in digitalni družbi za vse so opozorili tudi, da v kolikor starejšim ne bo omogočen dostop do tehnologije in potrebnega usposabljanja, bodo posledično izključeni iz družbe, kar bo poslabšalo že tako zaskrbljujoč trend izolacije in osamljenosti med številnimi starejšimi državljani.
Ob zavedanju te problematike in globokem spoštovanju do dela ESU bomo to problematiko obširneje naslovili tudi v prihodnjih prispevkih.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
