Naprej na vsebino

Dosežki slovenskega predsedovanja svetu EU: odpornost in okrevanje

Slovenija je predsedovanje Svetu EU zasnovala na štirih prednostnih področjih pod sloganom»Skupaj. Odporna. Evropa.« Tako sam program predsedovanja in prednostne naloge, kot tudi izvajanje predsedovanja, je močno zaznamovala pandemija covida-19. Prvo prednostno področje je zajemalo odpornost in okrevanje.

Cilj slovenskega predsedovanja je bil napredek na področju skupnega odzivanja na pandemijo. Svet za splošne zadeve je novembra sprejel sklepe o izboljšanju pripravljenosti, odzivnosti in odpornosti na prihodnje krize. Spopadanje z različnimi vrstami kriz terja učinkovitejše medsektorsko in čezmejno krizno sodelovanje, ključnega pomena pa je tudi krizno komuniciranje ter boj proti dezinformacijam.

Pomembno je okrepiti tudi odpornost enotnega notranjega trga za večjo strateško avtonomijo, vključno z glavnimi evropskimi dobavnimi verigami in gospodarskimi sektorji, kot so proizvodnja farmacevtskih izdelkov, medicinskih pripomočkov in polprevodnikov in s tem zmanjšati odvisnost EU od drugih držav.

Potrjenih 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost

Finančni ministri so potrdili 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, katerih skupna vrednost je 291 milijard evrov nepovratnih sredstev in 154 milijard evrov posojil. Dvajset držav članic je že prejelo predplačila v vrednosti več kot 54 milijard evrov.

Namen sredstev je zagotoviti hitrejše okrevanje, odpornost, zelen prehod in napredek na področju digitalizacije, povečati inovativnosti in izboljšati konkurenčnosti gospodarstva – vse to pa ima skupni cilj: boljšo kakovost življenja v EU.

Novembra je bil potrjen evropski proračun za leto 2022, že septembra pa je Svet potrdil tudi rezervo za prilagoditev na brexit za prizadeta evropska območja in podjetja.

Hera. Vir slike Twitter Evropska komisija v Sloveniji.
Hera.
Vir slike: Twitter Evropska komisija v Sloveniji.

Okrepljena evropska zdravstvena unija

Slovensko predsedstvo je v pogajanjih z Evropskim parlamentom doseglo dogovor o treh pomembnih zakonodajnih predlogih, in sicer o:

  • okrepitvi vloge Evropske agencije za zdravila (EMA), s čimer bomo v primeru zdravstvenih kriz državljanom hitreje zagotovili zadostne količine zdravil in medicinskih pripomočkov;
  • okrepljeni vlogi Evropskega centra za preprečevanje in širjenje bolezni (ECDC), ki bo v sodelovanju z državami članicami skrbel za učinkovito in hitro omejitev lokalnih izbruhov nalezljivih bolezni s čim manj posledicami za evropske državljane in družbo;
  • ustanovitvi organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), katerega namen je pravočasno in učinkovito ukrepanje v primeru izrednih razmer v javnem zdravju.

Večja odpornost prek kibernetske varnosti in delovanja sistema civilne zaščite

Digitalizacija postaja pomemben del življenja in dela evropskih državljanov. Zato je potrebna tudi visoka stopnja kibernetske varnosti. Svet je potrdil predlog direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, ki predstavlja del svežnja ukrepov za izboljšanje odpornosti in odzivanja na incidente. Za primere velikih kibernetskih napadov in kriz so bili oktobra sprejeti sklepi Sveta o preučitvi potenciala pobude za skupno evropsko kibernetsko enoto.

Vse več je tudi naravnih nesreč, ki terjajo učinkovitejši evropski sistem civilne zaščite. Zato je Slovensko predsedstvo spodbudilo razpravo o ciljih Unije na področju odpornosti na nesreče, predvsem za izboljšanje odziva na nesreče večjega obsega in krepitev evropskega nabora civilne zaščite in zmogljivosti – rescEU.

Pospešek digitalni preobrazbi EU

Predsedujoča Slovenija je dosegla pomembne dosežke na področju digitalizacije. Spletne platforme so se v zadnjem desetletju močno razširile in zavzele osrednjo vlogo v življenju državljanov in podjetij, prek njih komuniciramo, se informiramo ali poslujemo. Prav zato pa smo še toliko bolj izpostavljeni morebitnim nezakonitim in neprimernim vsebinam, kar zahteva regulacijo platform na način, da se nadaljnji razvoj digitalizacije ne ovira.

Svet EU je soglasno sprejel splošni pristop o Aktu o digitalnih storitvah, ki bo prispeval k varnejšemu spletnemu okolju za državljane in gospodarske subjekte, in o Aktu o digitalnih trgih, s katerim vzpostavljamo enake pogoje poslovanja za vsa podjetja in spletne platforme ne glede na njihovo velikost, večjo inovativnost, večjo izbiro za potrošnika, več možnosti za menjavo ponudnika ter pravičnejše cene.

Regulacija platform postaja vse pomembnejša. Vir slike: Shutterstock.
Regulacija platform postaja vse pomembnejša.
Vir slike: Shutterstock.

Svet je z Evropskim parlamentom dosegel dogovor o Uredbi o upravljanju podatkov, ki omogoča več prostovoljne izmenjave podatkov in nadzora nad njihovo dostopnostjo zagonskim podjetjem in podjetjem za spodbujanje inovacij. Dosežen je bil tudi dogovor o uredbi o mobilnem gostovanju brez dodatnih stroškov, ki milijonom državljanov in podjetij v EU še naprej omogoča, da pri potovanju znotraj EU dostopajo do mobilnih storitev brez dodatnih stroškov oziroma po cenah, kot jih imajo doma.

Svet EU je sprejel mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom o predlogih digitalnega finančnega svežnja, in sicer uredbe o trgih kriptoimetij (MiCA) in uredbe o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (DORA).

Dosežen je bil tudi dogovor o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, posodobila pa se bodo tudi pravila o informacijah glede prenosov sredstev, med katera bi vključili tudi določena kriptosredstva, kar bo zmanjševalo možnosti pranja denarja in financiranja terorizma.

Slovensko predsedstvo se je odzvalo tudi na povečane cene energije – o dvigu cen energentov so razpravljali finančni, gospodarski, kmetijski in okoljski ter energetski ministri in pripravili nabor možnih ukrepov za blaženje podražitev za državljane in gospodarstvo.

Poseben poudarek raziskavam in razvoju

Slovensko predsedstvo je po dvajsetih letih doseglo nov dogovor o upravljanju Evropskega raziskovalnega prostora, kar bo omogočilo večjo učinkovitost raziskav in inovacij, hitrejše odzivanje na ključne izzive družbe in večje učinke za evropske državljane. V upravljanje bodo po novem vključeni tako predstavniki znanosti, gospodarstva kot tudi javnih institucij, poseben poudarek pa bo dan združenemu pristopu držav k reševanju skupnih izzivov na področju raziskav in razvoja.

Okolje in pravičen zeleni prehod

Zelo intenzivno delo je potekalo na področju okolja in zelenega dogovora. Julija je bil dosežen dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom o spremembi Aarhuške uredbe, katere cilj je zagotoviti dostop do informacij, udeležbo širše javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

Slovensko predsedstvo je vodilo razpravo v okviru različnih sestav Sveta do številnih zakonodajnih predlogov iz podnebno-energetskega svežnja Pripravljeni na 55. Gre za obsežen in zelo zapleten dokument, saj bodo morali vsi sektorji prispevati k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Na podlagi razprav držav članic smo pripravili izčrpno poročilo o napredku svežnja in verjamemo, da smo pripravili trdne temelje za predsedovanje prihodnjega tria, ki si bo prizadeval najti končni dogovor.

Področja ukrepanja v okviru svežnja Pripravljeni na 55.  Vir slike: consilium.europa.eu.
Področja ukrepanja v okviru svežnja Pripravljeni na 55.
Vir slike: consilium.europa.eu.

Predsedujoča Slovenija je pripravila mandat EU za podnebno konferenco COP26 in usmerjala EU v pogajanjih v Glasgowu. Glasgow smo zapustili z jasnim signalom, da bomo naredili vse, da ohranimo 1,5 stopinje Celzija na dosegu. Sprejeti so bili ukrepi za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter njihovo financiranje, kar bo omogočilo izvajanje Pariškega sporazuma.

Na področju kmetijske politike smo dokončno uskladili zakonodajni sveženj o reformi skupne kmetijske politike (SKP). Sprejeti so bili sklepi Sveta o akcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva, ki predvideva do leta 2030 ekološko kmetovanje povečati na 25 odstotkov kmetijskih zemljišč EU.

Sprejeti so bili sklepi Sveta za načrt izrednih ukrepov za zagotovitev preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih, kar je pomemben del odporne in strateško avtonomne EU. Kmetijski ministri so sprejeli tudi novo Strategijo EU za gozdove do leta 2030, ki poudarja pomembno vlogo gozdov in gozdarskega sektorja pri prehodu EU na trajnostno, nevtralno in krožno biogospodarstvo, del nje pa je tudi načrt za zasaditev treh milijard dodatnih dreves.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice