Skip to content

Razmislek o prihodnosti Evrope

Evropska unija se v zadnjem desetletju spopada s številnimi izzivi, prav nič pa ne kaže, da bi se ti izzivi kaj kmalu končali – najverjetneje jih bo le še več. In zato je bolj kot kadarkoli pomemben tudi dialog, razprava o prihodnosti. Posebnega pomena pa je tudi, da se v to razpravo vključijo tisti, ki bodo v tej prihodnosti živeli – mladi.

V ta namen se je 9. maja pričela Konferenca o prihodnosti Evrope, ki se bo zaključila spomladi prihodnje leto. Namen konference je vseevropska diskusija o skupni prihodnosti in poenotenje pričakovanj posameznih članic o življenju različnih evropskih družb.  V času slovenskega predsedovanja Svetu EU so se začele tudi vsebinske razprave z državljani.

Blejski strateški forum je pritegnil rekordno število obiskovalcev. Vir slike: Urad vlade RS za komuniciranje.
Blejski strateški forum je pritegnil rekordno število obiskovalcev.
Vir slike: Urad vlade RS za komuniciranje.

Več besede za regije in socialne partnerje

Izvršni odbor konference, ki mu je sopredsedovala Slovenija, je na svojem prvem zasedanju sklenil dati več besede regijam in socialnim partnerjem. V začetku septembra je bil prihodnosti Evrope v celoti posvečen tudi eden od osrednjih dogodkov slovenskega predsedovanja, sedaj že tradicionalni 16. Blejski strateški forum.

Septembra in oktobra  so v Evropskem parlamentu v Strasbourgu potekale prve seje štirih evropskih državljanskih forumov. V vsakem forumu je približno 200 državljank in državljanov iz vseh držav članic razpravljalo o temah v okviru svojih delovnih področij. Kar tretjina udeležencev je bila mlajših od 25 let.

Državljanke in državljani so razpravljali o okrepljenem gospodarstvu, delovnih mestih, izobraževanju, kulturi, mladih, športu, digitalni preobrazbi, evropski demokraciji, vrednotah, pravicah, vladavini prava ter varnosti kot o podnebnih spremembah, okolju in zdravju ter vlogi Unije v svetu in migracijah.

Državljani so prvič aktivno sodelovali tudi na oktobrskem plenarnem zasedanju konference. Kot deležniki so sodelovali tudi predstavniki Zahodnega Balkana.

K sodelovanju in deljenju zamisli so bili spodbujeni predvsem mladi, tudi prek večjezične digitalne platforme.

Analiza prejetih prispevkov v času od 19. aprila do 3. novembra 2021 je pokazala, da je iz Slovenije na večjezičko spletno platformo prispelo 221 prispevkov. Vir slike: Kantar Public.
Analiza prejetih prispevkov v času od 19. aprila do 3. novembra 2021 je pokazala, da je iz Slovenije na večjezičko spletno platformo prispelo 221 prispevkov.
Vir slike: Kantar Public.

Med Slovenci sodelujoči večinoma starejši od 55 let

V času od 19. aprila do 3. novembra 2021 je bilo preko zgoraj omenjene platforme skupno posredovanih 29,012 prispevkov, kažejo rezultati analize, ki jo je opravil Kantar public. Med avtorji idej, pobud in komentarjev je bila več kot polovica moških.

Med temami, ki so jih sodelujoči najpogosteje naslavljali, je bila na prvem mestu evropska demokracija, sledile so podnebne spremembe in okoljska vprašanja. Zanimivo je, da je bilo ne glede na to, da živimo v obdobju epidemije, prav zdravje tisto, ki je bilo najmanj krat naslovljeno.

Med vsemi pobudami, idejami in komentarji je bilo 221 takih, kjer so avtorji za svojo državo prebivanja označili Slovenijo. Če to preračunamo na milijon prebivalcev, se je na vsak milijon odzvalo 106 prebivalcev. Zanimivo je, da se je enako število sodelujočih (34 %) opredelilo za moške in ženske. Med tistimi, ki so označili svojo starost, je bilo največ sodelujočih starih 55-69 let (31%) – kar je več kot vseh mlajših, ki so vnesli svojo starost, skupaj. Prihodnost evropske unije, slovenske mladine, kot kaže, še ne zanima prav veliko.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice