Birokracija je sistem v upravi, ki omogoča nadzor. A zdi se, da je v Sloveniji birokracija že zdavnaj prerastla nalogo nadzora in namesto tega postala kajla, ovira.
Na račun birokracije gredo počasi ali pa nikamor nešteti odmevni projekti, na mrtvi točki obtičijo številne podjetniške pobude, poleg teh pa se ne premaknejo niti tisti manjši projekti, ki se tičejo vsakodnevnih stvari.
Število zakonov in podzakonskih aktov strmo narašča. Pa to ne le sedaj, v času izrednih razmer, ki jih je povzročil covid-19. Zakonodaja se je namnožila tako kot se je namnožila javna uprava – skoraj da, kot da bi kupili še eno državo.
Nekako slab občutek imamo tudi, ko se politika oglasi in omeni, da bo »debirokratizirala«. Iz naših izkušenj sodeč navadno debirokratizacija prinese še več birokracije in zmede.
DZ RS potrdil zakon o debirokratizaciji
Na zadnji ponedeljek tega leta so poslanci v Državnem zboru RS potrdili Zakon o debirokratizaciji. Sprejem tega zakona je bil sicer precej zasenčen (hkrati z novelo zakona o DDV) s strani sočasno sprejetega protikoronskega paketa PKP 10.
Zakon o debirokratizaciji spreminja in dopolnjuje 12 zakonov (prvi predlog je zajemal spremembe za 20 zakonov) in razveljavlja nekatere zakone s tem pa tudi podzakonske akte, ki so povezani z zakoni, ki se ne uporabljajo več, ter določa prenehanje smiselne uporabe zveznih jugoslovanskih predpisov, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob osamosvojitvi – skupaj gre za 223 zakonskih in podzakonskih aktov.
Gre torej za paket sprememb. Kaj ta paket zajema?
Elektronski naslov za vročanje
V skladu s spremembo se bodo lahko v centralnem registru prebivalstva dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki.
Ko boste dali svoj elektronski naslov, vam bo vlada na ta naslov lahko pošiljala vse uradne dokumente. V kolikor bi želeli ta elektronski naslov za uradno komunikacijo uporabljati tudi nosilci javnih pooblastil, organi samoupravnih skupnosti in državni organi, vas bodo morali v centralnem registru prebivalstva o tem osebno seznaniti.
Kaj pa če elektronskega naslova nimate? »Če poslovno sposoben posameznik nima svojega elektronskega naslova ali svoje številke mobilnega telefona, lahko navede elektronski naslov in številko mobilnega telefona osebe, ki jo s tem pooblasti za prejemanje in pošiljanje teh obvestil (pooblaščenec za e-vročilnico) ter njeno soglasje,« nadalje določa zakon.
Skladno s tem se spreminjata tudi Zakon o centralnem registru prebivalstva in Zakon o upravnem postopku – dokumenti se lahko vročajo tudi po elektronski pošti. Zaradi zagotovitve tehničnih in tehnoloških zmožnosti, se elektronski naslov za vročanje v registru stalnega prebivalstva začne voditi šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Vir slike: Splet.
Zakon o javnih uslužbencih
Javnemu uslužbencu se v skladu z novim členom zakona lahko sklep (razen sklepa o premestitvi in sklepa o odpovedi ali pogodbe o zaposlitvi) pošlje tudi po elektronski poti v elektronski predal, katerega zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
Vročitev velja za opravljeno petnajsti dan od dneva odpreme. Če javni uslužbenec v času pošiljanja elektronskega sporočila ne dela, velja vročitev za opravljeno petnajsti dan od dneva vrnitve na delo.
Zakon tudi določa, da lahko tretja oseba kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega javnega uslužbenca, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno (v veljavi že od prej) ali iz hude malomarnosti (dodano z novim zakonom).
Nekatere druge spremembe
V zakonu o pravdnem postopku se bo ukinilo overjanje natisnjenih izvodov odločb z e-podpisom. V zakonu o ohranjanju narave se bo določilo, da naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvaja tudi ustanovitelj sam, neposredni nadzor na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila lokalna skupnost, pa lahko na osnovi pooblastila izvaja tudi redarstvo.
V zakonu o športu se bo ukinilo dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.
V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti se določa: »Če je na mestno pokopališče vezan kraj z manj kot 3000 prebivalci, lahko občina v odloku dopusti možnost, da pokojniki iz tega kraja na željo svojcev do pogreba ležijo doma«.
Zakon bo namesto prvotno predlaganega Uradnega registra RS na predlog dela opozicije uvedel Register pravnih aktov lokalnih skupnosti, kar je bila želja občin.
Register pravnih aktov lokalnih skupnosti je zbirka podatkov v elektronski obliki, ki vsebuje podatke o predpisih in drugih aktih lokalnih skupnosti, objavljenih v uradnem listu ali drugem uradnem glasilu v skladu s statutom lokalne skupnosti, in druge podatke o normodajni dejavnosti lokalnih skupnosti.
