Da je svet v resnici precej manjši, kot mislimo, nas vedno znova spomnijo različne virusne bolezni. Te dni koronavirus ni edini, ki seje skrb v Sloveniji. Po tem, ko so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic znova začeli pojavljati primeri ptičje gripe po Evropi, predvsem v Italiji, sedaj beležimo primere tudi v Sloveniji.
Državno središče za nadzor bolezni med drugim odsvetuje krmljenje prostoživečih vodnih ptic zaradi nepotrebnega koncentriranja ptic na posameznih mestih, kar še poveča možnost prenosa virusa. Poginulih ptic v naravi se ne dotikajte in pokličite na najbližjo veterinarsko organizacijo.
Vir slike: Ognjišče. Vir podatkov. EU komisija.
Čeprav za zdaj ugotovljeni podtipi aviarne influence oziroma ptičje gripe ne predstavljajo večjega tveganja za okužbo ljudi, pa predstavljajo velik riziko za rejce perutnine, saj pojav ptičje gripe v rejah perutnine pomeni pokončanje in uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, omejitve in prepovedi v prometu in trgovanju s perutnino, mesom in drugimi proizvodi – ali z drugimi besedami: veliko ekonomsko škodo, ki ima lahko tudi dolgotrajnejše posledice.
Doslej so bili v Sloveniji potrjeni trije primeri ptičje gripe, dva v občini Slovenska Bistrica. Prvi primer so odkrili pri domači perutnini na manjšem kmetijskem gospodarstvu na Zgornji Ložnici, dan kasneje pa še pri poginulem labodu s Pragerskega. Tretji primer so odkrili danes pri poginulem labodu v občini Hoče-Slivnica.
Različni tipi aviarne influence
Tako kot pri večini virusov poznamo mnoge mutacije, je tudi pri aviarni influenci oziroma ptičji gripi. Za visoko patogeno aviarno influenco (HPAI) je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100%). To obliko ptičje gripe so prvič prepoznali v Italiji že leta 1878. Prva (znana) epidemija ptičje gripe pa je izbruhnila leta 1997 na tako imenovanih mokrih tržnicah v Hongkongu.
Pri nizko patogeni aviarni influenci (LPAI) se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.
Za okužbo z virusi aviarne influence je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci (več primerov je bilo v preteklosti odkritih pri prašičih).
Pri tem je treba vedeti, da je virus visoko koncentriran v perutninskih iztrebkih, od koder prehaja v zemljo in vodo, v kateri je obstojen več dni. V zamrznjeni perutnini lahko preživi neskončno dolgo, uniči ga temperatura 70°C ali več – v kolikor jemo dobro preprečeno meso se torej na tak način ne moremo okužiti.
Kako preprečiti vdor ptičje gripe na gospodarstvo?
Med biovarnostnimi ukrepi so preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine, preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino, omejitve obiskov nepooblaščenim osebam v prostorih, kjer je perutnina, oz. upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, omejevanje dnevnih izpustov na najkrajši mogoči čas in upoštevanje omenjenih priporočil, uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino ter izogibanje stikom z bolnimi ali poginjenimi prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi pticami in ujedami.
Bolezen se namreč prenaša kapljično z medsebojnimi stiki med živalmi prek njihovih izločkov (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki), okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso), s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Na prenos pa lahko vpliva tudi človek in sicer z okuženo obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.
Vir slike: Agrolib.rs.
KGZS rejce svari, da naj bodo pozorni
Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji, je treba biti pozoren predvsem na:
- zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 5 %),
- padec nesnosti (za več kot 5 %),
- povišan pogin (za več kot 3x od običajnega dnevnega pogina),
- kakršne koli klinične znake (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali posmrtne spremembe, ki kažejo na aviarno influenco.
V primeru katerega od zgoraj naštetih znakov naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja, so posvarili pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
