Slovensko predsedovanje svetu EU: Varnost in stabilnost v soseščini

Slovensko predsedstvo Svetu EU se je ukvarjalo tudi z rednih vzpostavljanjem čezatlantskih odnosov. V naloge so zapisali, da si bodo prizadevali za sodelovanje z ZDA in NATOM ter da se bodo osredotočili na države Zahodnega Balkana, njihovo evropsko prihodnost in verodostojno širitev EU, za gospodarsko okrevanje držav v regiji in njihov trajnostni razvoj, ki bo temeljil na zelenem in digitalnem prehodu.

Med nalogami v povezavi z varnostjo EU je bila tudi utrditev schengenskega režima ter vzpostavitev učinkovitejšega obvladovanja migracijskih pritokov.

Afganistan in Belorusija

V času slovenskega predsedovanja je Svet odigral pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti v EU v povezavi z razmerami v Afganistanu in na meji z Belorusijo.

Dosežen je bil tudi napredek glede skupne migracijske in azilne politike EU, vstopu Hrvaške v schengensko območje ter potrditvi evropske prihodnosti za partnerice Zahodnega Balkana.

EU se je na dogajanje v Afganistanu odzvala hitro in enotno. Notranji ministri so se na izrednem zasedanju zavzeli za stabilizacijo razmer v regiji, zagotavljanje humanitarne pomoči ranljivim in podporo tretjim državam, ki gostijo številne migrante in begunce. Ministri so sprejeli tudi akcijski načrt za boj proti terorizmu in potrdili enoten postopek za okrepljene varnostne preglede oseb na zunanjih mejah EU.

Notranji ministri so se izredno sestali tudi v okviru mehanizma Sveta EU za odzivanje na krize, kjer so ostro obsodili beloruske poskuse instrumentalizacije ljudi v politične namene in izrazili solidarnost s prizadetimi državami na zunanji meji EU z Belorusijo. Podprli so dodatno finančno, kadrovsko in tehnično pomoč ter povečanje sprejemnih zmogljivosti.

Proti Belorusiji so sprejeli tudi določene sankcije. Svet je med drugim potrdil tudi delno prekinitev uporabe Sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov z Belorusijo.

Krepitev migracijske in azilne politike ter notranje varnosti v EU

Ministri so na neuradnem srečanju v Sloveniji pokazali politično voljo za postopni napredek pri oblikovanju skupne migracijske in azilne politike EU, predvsem na politično manj občutljivih zakonodajnih aktih, kot je na primer uredba Eurodac o registraciji oseb, ki vstopajo v EU – a stališča držav članic se glede teh rešitev precej razhajajo.

Pakt o migracijah in azilu je tako ostal trd oreh, v katerega bo moralo zagristi francosko predsedstvo, med drugim tudi vprašanje sekundarnih migracij in vidikov vračanja.

V povezavi s povečevanjem terorističnih groženj in zaščite t. i. kritične infrastrukture v EU, ki je bistvena za delovanje EU in njenega gospodarstva, je svet sprejel splošni pristop glede Direktive o odpornosti kritičnih subjektov.

Za krepitev varnosti v EU moramo okrepiti sodelovanje držav članic in agencij EU (Europola, Eurojusta, Evropskega javnega tožilstva in Frontexa) z Interpolom. Julija je Svet EU zato pooblastil Evropsko komisijo za pogajanja o sodelovanju z Interpolom na področjih pregona kaznivih dejanj in dostopa do Interpolovih podatkovnih zbirk glede ukradenih ali izgubljenih dokumentov.

Potrjena evropska prihodnost Zahodnega Balkana

Na decembrskem zasedanju Sveta za splošne zadeve so bili sprejeti sklepi Sveta o širitvi EU in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je predlagalo slovensko predsedstvo. Sprejetje sklepov je najpomembnejši dosežek slovenskega predsedovanja na zunanjepolitičnem področju. Nadaljnji napredek v pristopnih pogajanjih bo odvisen predvsem od sodelovanja Črne gore in Srbije pri izvajanju potrebnih reform.

Ena od ključnih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je bilo sodelovanje s partnericami Zahodnega Balkana. Oktobra je zato v Sloveniji potekal vrh EU-Zahodni Balkan, ki je bil največji dogodek predsedovanja. Voditelji EU so na vrhu sprejeli Izjavo z Brda, s katero so ponovno poudarili evropsko perspektivo regije in potrdili svojo zavezanost procesu širitve, pri čemer so se jim pridružile tudi države Zahodnega Balkana.

V izjavi z Brda je poudarjeno tudi poglabljanje sektorskega sodelovanja in zmanjševanja razvojnega razkoraka med EU in regijo. Za gospodarski razvoj držav je posebej pomembna krepitev povezljivosti EU in regije na področju transporta, energetike, digitalizacije, trajnostnega razvoja, okoljske vzdržnosti in promocije zelene tehnologije. Svet je sprejel sedemletno financiranje za predpristopno pomoč (IPA III) v višini skoraj 14,2 milijarde evrov, ki jo bodo prejele države upravičenke (Zahodni Balkan in Turčija).

Slovensko predsedstvo je med drugim odločilno pripomoglo tudi k sprejetju Deklaracije o zagotavljanju trajnostnega vključevanja mladih na trg dela na Zahodnem Balkanu. Partnerice iz regije bodo prejele sredstva EU za izvajanje shem jamstva za mlade, s čimer bodo lahko pomagale mladim v regiji pri nadaljnjem šolanju, delovni praksi in prvi zaposlitvi.

Ministri EU za notranje zadeve, partnerice z Zahodnega Balkana in ZDA so sprejeli skupno izjavo o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok ter sklepe Sveta o krepitvi čezmejnega policijskega sodelovanja na področju pogrešanih oseb, enega zahtevnejših področij policijskega dela.