SLS je zgodovinsko najpomembnejša stranka, ker je znala povezovati največji del narodnega telesa

V času med božičnimi in novoletnimi prazniki smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske ljudske stranke, Marjanom Podobnikom. Spregovoril je o tem, kako pri njih doma praznujejo božič, o pričakovanjih za naslednje leto, o povezovanju pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami, pa tudi o Aleksandri Pivec in Vladimirju Prebiliču, o razgreti politični sceni pred super volilnim letom in o tem, koga bo gibanje Povežimo Slovenijo po volitvah podprlo za mandatarja.

Gospod Podobnik, za nami je glavni del božično-novoletnih praznikov, 26. decembra smo praznovali tudi dan samostojnosti in enotnosti. Kako vi praznujete, saj imate prav na božični večer tudi rojstni dan?

Lepo praznujemo, največ časa preživimo v družinskem krogu. Letošnji 61. rojstni dan sem doživel posebno lepo. Mnogo lepše, kot bi si drznil upati, ko sem praznoval npr. 30. rojstni dan. Se spomnite Beatlov, ki se v eni svojih pesmi, ki so jo posneli stari dobrih 20 let, sprašujejo, ali jih bodo njihove drage ljubile enako tudi takrat, ko bodo imeli 64 let? (Smeh.)

Sicer pa je Božič v naši družini vedno nekaj najlepšega. Dogajanje božičnega večera z blagoslovom doma, božično večerjo in polnočnico ter čim bolj skupno preživetje božičnega dne ohranjamo nedotaknjeno, čeprav večina otrok ne živi več doma. Verjamem, da so in bodo spomin na te čudovite trenutke odnesli s seboj v življenje, kamorkoli jih bo vodila pot.

Pred dobrimi tremi leti ste po 18 letih ponovno prevzeli vodenje SLS. Kako bi na kratko opisali današnje stanje SLS?

Glede na to, da je bila po dveh velikih porazih in neuvrstitvah v državni zbor SLS praktično pred zatonom, ocenjujem današnje stanje kot zelo dobro. Zavedam pa se, da nas v naslednjih letih čaka še zelo zahtevno delo pomlajevanja in utrjevanja stranke v tistih okoljih, kjer so občinski odbori SLS neaktivni ali pa jih sploh ni.

Spravni kongres pred tremi leti v novem mestu je kljub nekaterim kasnejšim praskam uspel posesti za skupno mizo vse frakcije in posameznike, med katerimi so dolga leta tlele različne zamere in konflikti. Izjemnega pomena je bila tudi skupna ugotovitev, da je skoraj 20 letnemu upadanju podpore SLS botrovala tudi popolnoma ponesrečena politika izključevanja vidnih članov, od Franca Kanglerja, Andreja Fabjana in drugih, med izključenimi sem bil tudi sam.

Obogateni s temi izkušnjami, pa tudi modrostjo, ki jo prinesejo leta, danes SLS predstavlja ne le eno najmočnejših strank na lokalni ravni in v državnem svetu, pač pa je tudi nosilna sila gibanja Povežimo Slovenijo, ki bo na volitvah nastopila s skupno listo.

SLS je bila ustanovljena kot Slovenska kmečka zveza (SKZ) 12. maja 1988. Tudi temelji zgodovinske SLS pred 130 leti so bili podobni. Kako vidite prihodnost SLS danes, ko kmetje in kmetijstvo ne predstavljajo le mnogo manjšega deleža kot pred 130 leti, pač pa tudi kot pred 33 leti?

Razmere so seveda skoraj povsem drugačne, nekatere temeljne vrednote pa ostajajo povsem enake. Pred 130 leti, pa tudi pred 33 leti, ko smo se ustanovili kot prva demokratična politična stranka po drugi svetovni vojni na slovenskih tleh, je bil eden od programskih temeljev zavzemanje za ohranjanje in vsestransko krepitev slovenstva. To bo izpostavljeno tudi ob praznovanju 130 letnice SLS, 12. februarja v Celju.

Kmetje in kmetijstvo danes predstavljajo majhen delež prebivalstva in tudi ustvarjenega BDP, toda pomen kmetov, kmetic in mladih ter kmetijstva za ohranjanje obdelanega in poseljenega podeželja ter za zagotavljanje prehranske varnosti z doma pridelano hrano se ne zmanjšuje, prej nasprotno. Zato je razumljivo, da SLS tudi danes preko Slovenske kmečke zveze daje velik poudarek temu področju.

Vesel sem, da so s številnimi aktivnostmi SKZ pri SLS, pred kratkim tudi z napovedanim vseslovenskim protestom spodbudili odločevalce, da so tej branži in ljudem namenili nekaj več nujno potrebnih sredstev za prilagajanje novim okoljskim in tržnim razmeram. Predvsem pa naložbe v ohranjanje in razvoj kmetij, tako velikih kot srednje velikih in majhnih, ki imajo pogoje za tržno pridelavo hrane, predstavlja naložba v večjo samooskrbo in prehransko varnost. V nepredvidljivih razmerah pandemije covida-19 in mednarodnih napetosti, ko lahko pride tudi do dolgotrajnejšega zaprtja meja, bi ob sedanji stopnji samooskrbe sto tisočem v Sloveniji grozila lahkota. Povsem po nepotrebnem. Tudi zato mora biti prizadevanje za večjo pridelavo hrane prva strateška slovenska prioriteta.

Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so od ustanovitve naše stranke 12.maja 1988 ali kasneje predstavljali SLS na lokalni, državni ali evropski ravni, vztrajali tudi v neprijaznih časih, ko je stranka doživljala poraze, in tako dočakali čas našega ponovnega vzpona preko skupne liste Povežimo Slovenijo.

Idejo gibanja Povežimo Slovenijo ste že pred skoraj dvema letoma začeli predstavljati na organih SLS in uspelo vam je zanjo navdušiti praktično celotno vodstvo in veliko večino članstva SLS. Kljub temu ste se odrekli vodenju tega projekta. Koordinatorka je podpredsednica Zelenih Slovenije, dr. Nada Pavšer, kot vaš kandidat za mandatarja se največkrat omenja predsednik uprave Krke Jože Colarič, vse bolj prepoznavna imena gibanja Povežimo Slovenijo so na primer tudi dr. Ernest Petrič, zdravnica dr. Tina Bregant, pevec Oto Pestner. Zakaj se nekako umikate iz vodilne vloge?

Če bi bil to predvsem projekt Marjana Podobnika in SLS, bi bil naš realni domet verjetno med štiri in pet odstotkov. Ker pa je to velika zgodba povezovanja številnih strank, skupin in uglednih posameznikov, ker je trenutno v našem krogu 56 županov in županskih list, 416 mestnih in občinskih svetnikov, 9 državnih svetnikov, evropski poslanec in številni drugi ugledni posamezniki; ker je naš  najresnejši skupni kandidat za mandatarja za sestavo nove vlade g. Jože Colarič, pa verjamem, da bo naša lista na volitvah ena izmed treh najuspešnejših in bo morda tudi v borbi za relativno večino.

To so zelo optimistične napovedi. Ali se ne bojite, da boste v predvolilnem času, ki se je praktično že začel, v precej slabem položaju, kar se tiče medijev? Tako SLS, Kanglerjeva NLS, Zeleni Slovenije kot stranka Konkretno Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce ste brez močnih medijev. Te pa ima KUL na eni strani in SDS na drugi. Kako se boste spopadali s posledicami tega dejstva?

Tudi leta 1996, ko je SLS dobila 207.000 glasov, skoraj 20 %, nismo imeli ne medijev, ne vpliva na gospodarstvo, niti omembe vrednih finančnih sredstev. Ljudje so prepoznali v nas potencial za prihodnost Slovenije. Povezali smo se s številnimi civilnimi iniciativami in lokalnimi listami in intenzivno delali na terenu, od ust do ust. To delamo tudi danes.

Razlika je v tem, da sem bil po takratnem uspehu in uspešnem zastopanju našega programa v Drnovškovi vladi deležen popolnega medijsko-političnega linča. Ker 100 krat izrečena laž postane resnica, obenem pa sem tudi sam naredil nekaj napak, iz katerih sem se marsikaj naučil, danes ne morem biti med glavnimi nosilci gibanja Povežimo Slovenijo.

So pa lahko najuspešnejši gospodarstveniki, pravniki, kmetje, glasbeniki, športniki in drugi, ki jih je k sodelovanju dodatno spodbudilo dejstvo, da se jim za angažiranje na najvišji državni ravni, v parlamentu in vladi, ni treba opredeljevati ne za, ne proti Janši, ne za Podobnika, Počivalška, Čuša ali Kanglerja, pač pa lahko vstopajo v predvolilno tekmo tudi kot popolnoma neodvisni aktivni državljani.

Toda gospod Jože Colarič, ki bi bil v primeru kandidature za mandatarja ob Janezu Janši zagotovo najmočnejši kandidati, pogovorov z vami sicer nikoli ni demantiral a doslej kandidature tudi ni napovedal. Ali se vam lahko zgodi, da se na koncu gospod Colarič ne bo odločil vstopiti v to kandidaturo?

Tudi osebno sem imel več pogovorov z gospodom Colaričem in sem spoznal, da gre ne le za izjemno uspešnega gospodarstvenika ampak tudi za družbeno odgovorno osebnost, ki je posebno na področju Dolenjske s svojim angažiranjem v gospodarstvu pa tudi pri podpori športu in drugim aktivnostim izjemno pozitivno zaznamoval zadnja desetletja.

Verjamem, da se resno pripravlja na možnost, da ob zaključevanju svoje uspešne menedžerske kariere v enem najuspešnejših slovenskih podjetij naredi še nekaj izjemno dobrega in pomembnega za državo Slovenijo tudi na političnem področju. Tudi v primeru, da bi pred volitvami ocenil, da se zaradi Krke ali drugih razlogov ne bi podal v politične vode, pa sem prepričan, da bo podprl vse povezovalne aktivnosti in tudi nekoga iz top pet slovenskih menedžerjev za prihodnjega slovenskega mandatarja.

Kako bo torej izgledala skupna lista Povežimo Slovenijo? Kako jo boste sestavili?

Že več kot pol leta se tedensko dobivamo na kolegiju Povežimo Slovenijo, kjer obravnavamo programska, organizacijska, kadrovska in druga vprašanja. Evidentiranih kandidatov vseh sodelujočih strank, skupin in posameznikov – s stranko Konkretno smo pred zaključkom dogovorov – je trenutno okoli 215. Glavni kriterij za izbor kandidata oz. kandidate, ki bo v nekem okraju zastopal/a gibanje Povežimo Slovenijo, bodo objektivne javnomnenjske raziskave.

Ali držijo informacije, da vi osebno sploh ne boste kandidirali za poslanca?

Ker kriterij javnomnenjskih raziskav, s katerimi bodo izbrani najboljše kandidatke in kandidati, velja tudi zame, je glede na trenutno evidentirane kandidate zelo realna možnost, da sam ne bom kandidiral, pač pa bom vso energijo usmeril k nadaljnji krepitvi SLS, gibanja Povežimo Slovenijo in pomagal pri delu volilnega štaba.

V mojem domačem okraju, ki obsega občine Velike Lašče, Škofljico in Ig, bo na anketi med evidentiranimi kandidati skoraj zanesljivo dobil najvišjo podporo dolgoletni uspešni župan Iga Janez Cimperman. Sem pa seveda na razpolago, kot to velja tudi za vsa druga najvidnejša imena strank in skupin, ki sodelujejo pri oblikovanju skupne liste gibanja Povežimo Slovenijo.

Veliko ugibanj je, ali bo na skupni listi sodelovala tudi Aleksandra Pivec s svojo stranko Naša Dežela?

Gospa Aleksandra Pivec je bila povabljena že ob samem začetku oblikovanju gibanja Povežimo Slovenijo. Zaenkrat se javno opredeljuje za samostojni nastop. Kljub temu vabilo še vedno velja. Res pa je, da bo s približevanjem volitev vedno težje usklajevati kandidate po volilnih okrajih, zato bi bila zaželena njena čim prejšnja dokončna odločitev.

Najpomembnejše vprašanje za javnost in tudi politične analitike seveda je, koga boste podprli po volitvah za mandatarja, Janšo ali kandidata KUL?

Kot že rečeno, trdno verjamem, da bo naše povezovalno gibanje s svojim uglednim in kompetentnim kandidatom za mandatarja nosilno pri oblikovanju naslednje vlade, na način, da bo naš kandidat za mandatarja k oblikovanju skupne vlade povabil tako desne, kot leve stranke. Izjema je tu stranka Levica. V gibanju enotno ocenjujemo, da dokler ta stranka v programu ohranja protiustavne vsebine, vladno sodelovanje z njo ni možno.

Ali držijo informacije, da se koordinatorka gibanja dr. Nada Pavšer, ki pripada levo-sredinskemu delu gibanja Povežimo Slovenijo, pogovarja tudi z gospodom Robertom Golobom, ki naj bi tudi oblikoval svojo stranko?

Dr. Nada Pavšer je tudi osebnostno in glede na njeno znano delovanje pri ustanavljanju skoraj 500 eko šol ena najbolj povezovalnih osebnosti našega gibanja. Po mojih informacijah je povabila k pogovorom gospoda Roberta Goloba, podobno kot je ob napovedi ustanovitve nove Zelene stranke Vesna in ZDEJ povabila k pogovorom za usklajen nastop okoljevarstvenih strank. Rezultatov pogovorov oz. ali je do njih prišlo, ne vem. Strinjam pa se, da se je treba pogovarjati in, kjer je le mogoče, v skupno dobro graditi odnose, ki vsaj ob največjih preizkušnjah za državo in ljudi omogočajo sodelovanje.

V naslednjih dneh naj bi župan Kočevja Vladimir Prebilič povabil na pogovor številne slovenske neodvisne župane. Če smo prav obveščeni, naj bi skušal oblikovati »župansko stranko«. Ali niste bili z gospodom Prebiličem v dogovorih za sodelovanje tudi predstavniki gibanja Povežimo Slovenijo?

Res je, g. Prebilič se zaenkrat ni odločil za to sodelovanje, ostajamo pa v kontaktih. Ocenjujem, da bo velika večina županov, ki bodo kandidirali na volitvah, kandidiralo na listi Povežimo Slovenijo. Dr. Prebilič je zelo uspešen župan občine Kočevje in kompetentna osebnost tudi na številnih drugih področjih. Verjamem, da bo poiskal tak način svojega angažiranja, da bodo njegove izkušnje in usposobljenost prišli do izraza v dobro Slovenije.

Potencialni partnerji našega gibanja po volitvah na desni in levi strani vedo, da bo naša lista vztrajala na zahtevi, da se nemudoma po oblikovanju vlade in parlamenta spremeni zakon o poslancih tako, da bo ponovno postala združljiva županska in poslanska funkcija, razen v primeru parih največjih mest.

Ta združljivost se nam zdi izjemno pomembna tudi zaradi dokazljivega dejstva, da se je po »izgonu« županov iz parlamenta dodatno okrepila centralizacija Slovenije. Ob nezmožnosti ustanovitve pokrajin, za kar si v SLS prizadevamo že več kot 30 let, za ustanovitev pa je potrebna dvotretjinska večina poslancev, je združljivost poslanske in županske funkcije pomemben korak v smeri skladnejšega regionalnega razvoja in večje teže lokalne problematike v vladi in parlamentu.

Kaj so poleg zavzemanja za skladen regionalen razvoj glavne programske prioritete gibanja Povežimo Slovenijo?

Glede na to, da skupno listo sestavljamo različne stranke, skupine in posamezniki, je glavni vsebinski poudarek že v našem nazivu. Povezati želimo Slovenijo.

Med ostalimi prioritetami naj izpostavim prizadevanje za zagotovitev polne prehranske varnosti vsem Slovencem in slovenskim državljanom z lokalno pridelano hrano; prizadevanje za popolno debirokratizacijo na vseh področjih; prizadevanje za enakost vseh pred zakonom; prizadevanje za zdravo in čisto okolje in za čim boljše pogoje za kmete, obrtnike, podjetnike in vse, ki se preživljajo z lastnim poštenim delom. Graditi želimo gospodarsko uspešno državo in socialno pravično družbo zadovoljnih ljudi.

Koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo dr. Nada Pavšer in kandidatka gibanja za ministrico za zdravje dr. Tina Bregant s sodelavci bosta na predvečer svetih treh kraljev trem družinam v socialni stiski predali kurjavo nabavljeno s sredstvi, ki so jih stranke gibanja Povežimo Slovenijo namenile namesto novoletnih voščil in daril. Toda zaradi odsotnosti novoletnih voščil v medijih je vaše gibanje manj vidno in prepoznavno. Ali se vam zdi nekaj mesecev pred volitvami to modra odločitev?

Da. Verjetno je sicer res, da smo manj vidni. Toda, če v nekaj verjameš in hočeš to delati, pač prevzameš tudi tovrstna tveganja. Tri družine iz Tuhinjske doline, Moravške in Lenarške občine po izboru gospe Anite Ogulin, letošnje osebnosti leta, ki vodi Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje, bodo tako preskrbljene s kurjavo. Kot pravi pregovor: » Če rešiš enega otroka, boš rešil svet«.

Letos jeseni je k oblikovanju Zavezništva za politično sredino spodbudila tudi skupina intelektualcev povezanih v tako imenovani Katedrali svobode. Med izpostavljenimi imeni tega intelektualnega kroga so dr. Peter Jambrek, dr. Žiga Turk, dr. Ernest Petrič in drugi. K pogovorom so poleg strank, ki oblikujejo skupno listo Povežimo Slovenijo, povabili tudi predstavnike Nove Slovenije, Naše Dežele in Dobre Države. Kaj je namen teh vaših srečevanj?

Pobudniki teh srečanj, med katerimi so poleg navedenih tudi Janez Podobnik, dr. Ivan Štuhec, dr. Dimitrij Rupel in Marko Voljč iz iniciative Act Tank so se zavzeli za čim boljše sodelovanje vseh strank, skupin in posameznikov, ki v svojem delovanju izpostavljajo pomen sodelovanja in tako tudi delujejo. To sodelovanje naj bi pripeljalo do oblikovanja močnega t. i. sredinskega bloka, ki bi ob obstoječih desnem bloku pod vodstvo SDS, in levem, ki ga sestavljajo stranke KUL, predstavljal enakovredno tretjo ponudbo slovenskim volivkam in volivcem.

Naj povem, da smo na prvem srečanju predstavniki strank gibanja Povežimo Slovenijo povabili k oblikovanju naše skupne liste tudi vse druge sodelujoče stranke, še posebno manjše, ki s samostojnim nastopom tvegajo, da ne dosežejo parlamentarnega praga, s čimer se lahko izgubi nekaj deset tisoč morda odločilnih glasov. Odločilnih glede vprašanja ali bodo Slovenijo usmerjali povezovalni nameni in dejanja ali pa bomo obsojeni na dva izključujoča bloka, ki ne glede na to, kako velika je krivda enega ali drugega za to konfliktnost, mnoge ljudi odvračata od družbenega angažiranja in kljub nadpovprečnim kazalcem glede gospodarske uspešnosti, okoljske občutljivosti in varnosti (pre)velik del Slovencev delata nezadovoljne in nesrečne.

Predpraznični čas ste letos zaznamovali tudi z odmevno slovesnostjo Društva poslancev 90, katerega predsednik ste. Kako vam je uspelo kot govornike na slovesnost privabiti celoten državni vrh?

Res sem vesel, da smo skupaj s sodelavci iz vodstva Društva poslancev 90 uspeli nagovoriti k aktivnemu sodelovanju predsednike države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in predsednika osamosvojitvene vlade. To je bil tudi njihov izraz spoštovanja poslankam in poslancem, takratnim delegatkam in delegatom osamosvojitvene skupščine, ki so na slovesnosti prejeli zahvalno listino in spominsko značko. Priznanje za dolgoletno skrb za kulturni utrip parlamentarnih dogodkov je prejel tudi Parlament Dixie bend pod vodstvom Rudija Mogeta in Janeza Pera, ki so ob legendarnem New Swing kvartetu sooblikovali tudi letošnjo slovesnost.

Kako komentirate dejstvo, da so na slovesnosti Društva poslancev 90 vsi predsedniki govorili zelo spravljivo, pred tem in par dni za tem pa se je posebno med Igorjem Zorčičem in Janezom Janšo na Twitterju nadaljevala vse prej kot prijazna komunikacija?

Težko komentiram, vsekakor pa obžalujem. Tvitosfera, ki omogoča zelo hitro izmenjavo pogledov in stališč, žal vsaj v slovenski politični prostor vnaša dodatno konfliktnost in utrjuje vtis, da se nekateri najvišji predstavniki države med seboj niso sposobni spoštljivo pogovarjati. Res škoda.

V novo leto 2022 vstopamo obremenjeni s pandemijo covida-19, ki nas spremlja več kot dve leti. Kljub trenutnemu upadanju števila hospitaliziranih in umrlih, so v ponovni rasti okuženi, tokrat zaradi novega seva omikron. Vse več strokovnjakov in nosilcev visokih političnih funkcij poziva k obveznemu cepljenju. Kakšno je vaše mnenje?

Slovenija in večino sveta je v zahtevnih razmerah, kar se tiče covida-19. Kljub nizki stopnji umrljivosti zaradi omikrona obstaja utemeljena skrb, da bi velika kužnost imela za posledice ponovno preobremenitev našega zdravstvenega sistema. Kljub temu pa menim, da je pred sprejetjem tako zahtevne odločitve, kot je odločitev za obvezno cepljenje, potrebno v širokem krogu stroke in nosilcev najodgovornejših političnih funkcij pretehtati vse posledice take odločitve.

Posebno ob dejstvu, da Slovenija preživlja veliko krizo zaupanja in del te krize predstavljajo tudi različni, včasih prav nestrpno različni pogledi na ustreznost oz. neustreznost postopanja ob pandemiji covida-19, bi utegnila odločitev za obvezno cepljenje narediti v sferi zaupanja dodatno težko ozdravljivo rano. Pred meseci sem prebral misel duhovnika Bogdana Vidmarja, ki se doslej ni odločil za cepljenje in se glasi nekako takole: »ker se nisem cepil, sem pripravljen prevzeti odgovornost in podpisati izjavo, da se v primeru okužbe, ki bi zahtevala bolnišnično zdravljenje, odrekam temu zdravljenju v korist cepljenih.« Morda bi bilo smiselno čim širše sprejemljivo rešitev, ki bi vse spodbujala k čim bolj odgovornemu ravnanju, iskati tudi v tej smeri.

S koncem letošnjega leta se končuje tudi drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU. Zaznamovali so ga uspešno izpeljani dogodki, pa tudi manj prijetni odnosi med vodstvom slovenske vlade in evropsko komisijo predvsem zaradi zapletov z imenovanjem delegiranih tožilcev in zapletov s financiranjem STA. Kakšna je vaša ocena slovenskega predsedovanja?

Mislim, da je Slovenija na čelu z vlado in predsednikom vlade dokazala, da je sposobna odlično voditi in izpeljati tudi velike in zahtevne projekte. Zapleti okoli delegiranih tožilcev in STA pa so bili po mojem mnenju obžalovanja vredni in so nepotrebno, tudi ob izdatni pomoči večine slovenske opozicije, vrgli določeno senco na sicer zelo uspešno predsedovanje.

Kaj bi dodali kot vaše letošnje novoletno praznično voščilo?

Imejmo se radi, bodimo strpni drug do drugega, saj nihče ni brez napak. Če je kdo premlad, da bi jih že naredil, se mu bodo slej kot prej zgodile. Imejmo sočutje in odprto dlan do pomoči potrebnih. Bodimo spoštljivi drug do drugega. Na neki ulici v Medjugorju sem zasledil naslednji napis: »Bodi spošljiv do ljudi, ki jih srečuješ, ko se vzpenjaš. Morda jih boš srečeval in potreboval, ko oz če boš padal«.

Srečno novo leto in obilje vsakršnega blagoslova vam želim.