Naprej na vsebino

Praznik svetih treh kraljev je tretji sveti večer, pospremljen z vrsto običajev

Čas med božičem in svetimi tremi kralji je prav poseben, oba praznika pa sta povezana in sestavljata božični sklop, ki traja 12 dni. In kako se ta praznika dopolnjujeta? Vsebinsko govorita o istem dogodku: ob božiču praznujemo rojstvo Jezusa, na svete tri kralje pa razglasitev Jezusovega rojstva, zato se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija.

Praznik svetih treh kraljev je že zelo star praznik, začel se je praznovati v 4. stoletju in so ga spremljali številni običaji, a so se navade in običaji ob tem prazniku skozi čas precej spreminjali. Praznik svetih treh kraljev praznujemo 6. januarja, večer pred tem praznikom pa se imenuje tudi tretji sveti večer – prvi je božič, drugi silvestrovo in tretji, kot rečeno, na svete tri kralje.

Trije kralji so se po legendi imenovali: Miha, Gašper in Boltežar, po izvoru pa naj bi bili iz Arabije, Kaldeje in Perzije. Vir slike: Wikivir.
Trije kralji so se po legendi imenovali: Miha, Gašper in Boltežar, po izvoru pa naj bi bili iz Arabije, Kaldeje in Perzije.
Vir slike: Wikivir.

Kdo so sveti trije kralji in od kod izhajajo?

Vsebina praznika govori o tem, da so v Jeruzalem prišli modri ljudje, učenjaki, takrat na vzhodu in po legendi imenovani kralji, odposlanci vladarja Judeje Heroda, k novorojenemu detetu Jezusu, kot piše v Svetem pismu, pri tem pa jih je vodila zvezda. Prišli so k rojstvu odrešenika. Njihovo število ni natanko določeno, ampak ker so Jezusu prinesli tri darila, zlato, miro in kadilo, vsako pa je izročil drug učenjak, kot pravi Matejev evangelij, je obveljalo, da so bili darovalci trije. Svetu so s svojim dejanjem razglasili, da se je rodil Odrešenik.

Ti trije kralji so se po legendi imenovali: Miha, Gašper in Boltežar, po izvoru pa naj bi bili iz Arabije, Kaldeje in Perzije. V srednjem veku so začeli te tri kralje upodabljati enega kot Azijca, drugega kot Evropejca in tretjega kot črnca. Gašperju so pripisali okoli 20 let, Boltežar naj bi bil srednjih let, Miha pa sivolas starček. Ta srednjeveška oznaka treh kraljev velja še danes.

Običaji in šege ob svetih treh kraljih pri nas 

Ker so sveti trije kralji eden od treh svetih večerov, je njegovo praznovanje v marsičem podobno praznovanju božiča, le da na dan svetih treh kraljev ni polnočnice. Tako kot za božič in silvestrovo se zvečer opravi molitev, v vsakem domu pa je bila navada, da so ga blagoslovili. To so storili tako, da so ga pokropili z blagoslovljeno vodo in pokadili s kadilom. Treba je bilo obiti vse prostore v hiši in tudi v gospodarskem poslopju, pokropiti tudi vse kote v prostorih, blagoslavljanje pa so spremljali z molitvijo.

Ta običaj se je marsikje ohranil vse do danes, tudi v Šenčurju, kjer živim, tega običaja niso nikoli opustili. Na koncu se nad vrata zapiše začetne črke vseh treh kraljev in letnico tekočega leta, tako bi letos bil videti napis: G+B+M 2021, lahko pa tudi, ampak redkeje: C+M+B iz latinščine v pomenu Kristus naj blagoslovi to domovanje.

Ker so sveti trije kralji eden od treh svetih večerov, je njegovo praznovanje v marsičem podobno praznovanju božiča, le da na dan svetih treh kraljev ni polnočnice. Vir slike: Družina.
Ker so sveti trije kralji eden od treh svetih večerov, je njegovo praznovanje v marsičem podobno praznovanju božiča, le da na dan svetih treh kraljev ni polnočnice.
Vir slike: Družina.

Na praznik svetih treh kraljev so se včasih tudi obdarovali, na primer na Škofjeloškem so otroci dobili na ta dan darove, kar pa ni veljalo tudi drugod, in obdarovanje je bilo skromnejše kot za druge praznike, na primer za miklavža in božič. V Dražgošah so dekleta izbrancem podarjala medenjake, ki so jih spekle, enako na Tolminskem, le da so tam pekle potičke.  

Ponekod je veljalo, da so pustili čez noč pred praznikom goreti luč, v Brdih pa je bila šega, da so pustili goreti tri luči – za vse tri kralje. Marsikje se je bil običaj postiti dan pred praznikom.

S svetimi tremi kralji je povezanih veliko rekov in vremenskih pregovorov. S tem praznikom se dan začne počasi daljšati, kot pravi pregovor, se podaljša za toliko, kot petelin poskoči, to pa prinaša novo upanje in svetlobo v življenje, hkrati pa se zima začne prevešati v drugo polovico. Vremenski pregovori napovedujejo tudi količino letine in zdravje domačih živali, kar je bilo za ljudi življenjskega pomena. Nekaj takih pregovorov je na primer: Če je na tri kralje jasno, so vse leto prazne jasli, Če božičnik zmrzne, pšenica pozebe, na Štajerskem, kjer so že nekdaj pričakovali obilen sad jablan, pa so bili zaskrbljeni, če je bilo na svete tri kralje zjutraj megleno, ker naj bi to pomenilo, da bo jabolk tisto leto manj.

Koledovanje je priljubljen običaj – danes s spremenjeno vsebino

Zelo razširjena navada oziroma običaj ob prazniku svetih treh kraljev je bilo koledovanje. V dnevih pred praznikom, že od božiča, so trikraljevski koledniki hodili od hiše do hiše in klicali nad domove blagoslov ter prepevali koledniške pesmi. Ljudje so jih bili veseli in so jih povsod z veseljem sprejemali ter obdarovali, ker je veljalo, da prinašajo srečo, blagoslov, veselje in upanje. Oblečeni so bili v posebna oblačila, ponekod so nosili tudi krone, s katerimi so bili upodobljeni sveti trije kralji. Koledovali so starejši fantje, ponekod pa tudi otroci, za darove pa so dobili denar, orehe ali potico. Koledovanje je bilo razširjeno po vsej naši domovini vse do druge svetovne vojne, pa tudi po njej se je marsikje obdržalo, a se je njegova vsebina spremenila, saj danes večinoma zbirajo darove za naše misijone v tujini.

Današnji koledniki. Vir slike: Sobotainfo.
Današnji koledniki.
Vir slike: Sobotainfo.

Koledovanje izhaja iz srednjeveškega bogoslužja. Takšno koledovanje, kot ga poznamo ob prazniku svetih treh kraljev, pa se je razvilo v 16. in 17. stoletju v mestnih šolah, zato ta običaj imenujemo po etnologu Niku Kuretu tudi šolska šega. Takrat so šolarji hodili pet koledniške pesmi k premožnejšim hišam, z darovi, ki so jih pri tem prejeli, pa so se preživljali. Običaj se ni obdržal le na vaškem območju, vse bolj je bil prisoten tudi v mestih.

Po drugi svetovni vojni se je koledovanje opuščalo, a je v zadnjem času ta priljubljeni običaj našel spet pot med nas – z novo vsebino. Danes vse od štefanovega do svetih treh kraljev koledniki spet s svojo pesmijo in voščili med ljudi prinašajo veselje, obete za obilno in dobro letino ter za zdravje ljudi in živali, vendar darov ne zbirajo zase, ampak za človekoljubne projekte in misijone v tujini.   

Ti stari prazniki in običaji so ostali v srcih ljudi, in čeprav se zdi, da je kakšna navada že opuščena, se vrednote in običaji vseh treh svetih večerov obnavljajo in obogateni prehajajo naprej na nove rodove.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice