
Primeri, ko se sprašujemo, ali je v Sloveniji slovenščina še uradni jezik, so pogosti. Problematična pa je tudi uporaba slovenskega jezika na javnih mestih. Vsled vse večje digitalizacije pa se pojavlja tudi vse več aplikacij ali celo naprav, v katerih med jezikovnimi možnostmi ni slovenščine.
Odgovorna uporaba slovenščine je res da stvar vseh državljanov, a ne glede na to ima pri zaščiti jezika veliko vlogo tudi država, ki mora neustrezno rabo tudi sankcionirati. Na prvem mestu sta za to pristojna Inšpektorat za kulturo in medije in Tržni inšpektorat.

Vir slike: STA.
Simoni: Ministrstvo za kulturo mora stopiti v obrambo slovenščine
Pretekli torek je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti sklical sestanek, na katerega je povabil omenjena inšpektorata in Službo za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo. Namen sestanka je bil soočiti in poenotiti stališča glede zaščite slovenskega jezika v javni rabi.
»Ne moremo se strinjati s tem, da je Ministrstvo za kulturo zgolj tolmač zakona in ne stopi v obrambo slovenščine, temveč dopušča odprta vrata za prevlado in uveljavljanje praks, ki so nesprejemljive, čeprav doslednejši pristop v ničemer ne ogroža tistih deležnikov, ki v Sloveniji delujejo,« so v novici o srečanju zapisali na ministrstvu.
Povod za sestanek so bili konkretni problemi, med katerimi je bil tudi odmeven primer hotela InterContinental, pa tudi raba slovenščine v e-napravah in avtomobilih, potrdilih o covidu-19 in drugi.
Sodelujoči so se dogovorili, da si bosta inšpektorata v prihodnje prizadevala, da v okviru obstoječe pravne podlage poskrbita za zaščito rabe slovenščine pri obravnavanih deležnikih in temu ustrezno zaostrita zahteve za izpolnjevanje pogojev, kakor to omogoča interpretativna širina Zakona o javni rabi slovenščine.
Na sestanku pa so tudi ugotovili, da so zagate pri naslavljanju zgoraj naštetih in drugih podobnih primerov v veliki meri izhajale iz različnih mnenj oziroma razumevanja Zakona o javni rabi slovenščine med ministrstvom in inšpektoratoma. Vsled tega so se dogovorili, da bo ministrstvo zagotovilo tako mnenje, ki ne bo dopuščalo dvoumnih interpretacij.

Vir slike: Reporter. Foto: BOBO.
Primer hotel InterContinental
Na primer hotela InterContinental so se pred kratkim odzvali tudi v Narodni zvezi pri Slovenski ljudski stranki.
»Neobstoj slovenščine v hotelu sredi slovenske prestolnice ni posledica politike velike mednarodne hotelske verige, na katero se izgovarja vodstvo ljubljanskega InterContinetala. Če ima lahko hotel InterContinental v Sofiji spletno stran v cirilici in bolgarskem jeziku, ni razloga, da ne bi zmogli postaviti spletne strani tudi v slovenščini. Z razlikovanjem med jeziki na tiste, ki jih hotelska veriga InterContinental oziroma njihovi zastopniki priznava za upoštevanja vredne, in na jezike, katerih obstoja ne priznava, si povzroča krnjenje ugleda in tudi poslovno škodo,« je zapisal predsednik zveze Borut Korun in dodal, da Slovenija kot država z odsotnostjo ukrepanja v takih primerih kršenja zakona o javni rabi slovenščine ne le izgublja na ugledu, temveč si tudi spodkopava temelj lastnega obstoja.

Vir slike: Slov.si.
Ministrstvo je podalo mnenje o dveh članih Zakona o javni rabi slovenščine
Danes je Ministrstvo za kulturo izdalo mnenje v povezavi s 14. in 20. členom Zakona o javni rabi slovenščine, ki naj bi odpravilo dvoumnosti in omogočilo inšpektoratoma odkrivanje kršiteljev.
14. člen (poslovanje s strankami)
(1) Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.
(2) Dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke je, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami:
- določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine;
- pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.
Mnenje Ministrstva za kulturo
Člen v prvem odstavku določa, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. To velja tudi za njihove spletne strani. Pri tem ni relevantno, kdo upravlja spletno stran, na kateri potrošnikom ponujajo svoje storitve in dajejo informacije. Nepomembno je, ali spletno stran upravlja podjetje, registrirano v Sloveniji, ali pa podjetje iz tujine.
20. člen (javna obvestila in navodila)
(1) Javni opozorilni napisi, pisna ali govorna navodila, informacije in razglasi v Republiki Sloveniji so v slovenščini, kjer je to potrebno ali običajno, pa tudi v drugih jezikih.
(2) V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.
(3) Bančni avtomati, igralni avtomati, parkirne ure in druge naprave, ki so namenjene javni uporabi in oddajajo sporočila v digitalni tehniki, morajo biti programirani tako, da po vsakokratni izbiri in uporabi tujega jezika samodejno vračajo na prvo mesto slovenščino.
Mnenje Ministrstva za kulturo
Menimo, da je drugi odstavek 20. člena ZJRS, ki določa, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis, dovolj jasen in velja za vse, in ne le za javne elektronske komunikacijske in kontrolne naprave.
Kakšne so kazni za neuporabo slovenščine pri poslovanju?
Za nespoštovanje določb ZJRS so predpisane globe v višini od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 1.200 do 4.000 evrov pa se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
Zakon o javni rabi slovenščine je jasan. Enako Ustava RS, uradni jezik je slovenščina. Torej razni tolmači po osnovnih šolah, zdravstvenih domovih? na račun davkoplačevalcev je nezakonito, kar pomeni nezakonito ravnanje ravnateljev in direktorjev zdravstvenih domov.