Kaj so kriptovalute?
Tako imenovane kriptovalute so v zadnjih desetih letih preplavile cel svet. Ni dolgo nazaj, ko je večina ljudi ob omembi te besede samo zamahnila z roko. Čez nekaj časa je prevladalo mnenje, da je to zgolj »modna muha« in bo kmalu mimo. Zdaj pa je že jasno, da se kriptovalute počasi, ampak zanesljivo prebijajo na pomembna mesta v naši družbi.
Vse to pa se je zgodilo relativno hitro in marsikdo čuti, da so ga kriptovalute dobesedno prehitele. Programerji in računalničarji so se hitro znašli in novo tehnologijo razumeli, nekateri so ob tem dobro zaslužili, če ne drugega pa verjetno prav vsi v kriptovalutah uživajo.
Ampak – kaj točno so kriptovalute? Zakaj sploh predstavljajo nekaj posebnega? Kako delujejo in v kakšni dimenziji obstajajo, če pa jih ne moremo v nobenem primeru otipati?
Najbolj pogosta razlaga je seveda ta, da so kriptovalute digitalni oziroma virtualni denar. S tem si bomo težko kakorkoli pomagali, saj mnogi kot virtualno valuto označujejo tudi evre, ki jih imamo naložene na banki. Res je, da gotovino prinesemo na banko in jo položimo na svoj račun, vendar če potem ta denar pošljemo prijatelju v Francijo, mu ne bo sledil tudi enak znesek v gotovini. Prijatelju se bo čez nekaj dni zgolj povečalo (digitalno) stanje na bančnem računu.
Vir slike: NDTV.
Kriptovalute obstajajo zgolj v virtualnem svetu, saj jih v roki ne moremo držati, zavarovane so s kriptografijo, iz česar izhaja tudi njihovo ime. Zavarovane pa so zato, da jih ne moramo ponarejati oziroma podvajati.
Kaj pri kriptovalutah pomeni beseda »rudarjenje«?
Ste slišali že za rek »pred zakonom smo vsi enaki«? No, tudi pred kriptovalutami smo vsi enaki. Za posedovanje, trgovanje, pošiljanje ali prejemanje kriptovalut banke ali katerikoli drugi posredniki niso potrebni. Kriptovalute so torej decentralizirane. Vse kar je potrebno za uspešno delovanje sistema so rudarji, kar je samo enoten izraz za operaterje, ki s svojimi računalniki potrjujejo kripto transakcije in s tem poganjajo sistem.
Za to pa ni potrebna nobena bančna licenca, rudari lahko teoretično vsak, ki ima dovolj zmogljivo računalniško opremo, poleg tega pa zaradi kriptografije nimajo vpogleda v transakcije. Prejemniki in pošiljatelji kriptovalut so torej anonimni, kar pa ne moremo trditi za bančne transakcije.
Večino kriptovalut poganja tehnologija verižnih blokov (ang. Blockchain). Morda se sliši kot nekaj zapletenega, vendar je v svojem bistvu ta tehnologija dokaj enostavna. Verižni bloki pomenijo nekakšno knjigo oziroma bazo vseh transakcij, ki se zgodijo pod določeno kriptovaluto. To je digitalna zbirka podatkov, ki je istočasno kopirana in sinhronizirana na več računalnikih po celem svetu, do nje pa lahko dostopa veliko ljudi.
Vir slike: Connects.
Do nje dostopajo praktično vsi, ki v danem trenutku rudarijo kriptovaluto, v to zbirko podatkov pa se ob potrjevanju vpisujejo vse transakcije. Vse to nas pripelje do ključne lastnosti kriptovalut, ki je ta, da na njihovo delovanje ne more vplivati noben posameznik, institucija ali vlada.
Kaj lahko s kriptovalutami počnemo?
Danes so kriptovalute primarno uporabljene za shranjevanje kapitala in špekuliranje. To pomeni, da večina ljudi kupi določeno kriptovaluto z namenom, da jo bodo v bližnji ali daljni prihodnosti prodali po večji vrednosti ter tako imeli dobiček.
Predvsem zagovorniki kriptovalut pa si prizadevajo, da bi se uporabile tudi na drugih področjih. Beseda »valuta« ne stoji v imenu kar tako, saj lahko kriptovalute uporabljamo na enak način kot vse ostale »tradicionalne« valute.
V kriptovalutah lahko prejemamo plačo ter z njimi kupimo kruh v pekarni. Z njimi lahko nakupujemo na spletu ali plačamo pijačo v lokalu. Vse to pa seveda samo pod pogojem, da se prejemnik in pošiljatelj denarja s tem strinjata, saj mora delodajalec oziroma lastnik trgovine omogočiti prejem oziroma pošiljanje kriptovalut.
V ameriški državi El Salvador so kriptovaluti bitcoin podelili status uradne valute. Kaj to pomeni? Prodajalci izdelkov in storitev morajo, kjer je le mogoče, od septembra lani sprejemati tako bitcoin kot ameriški dolar, ki je uradna valuta od leta 2001.
Kriptovalute pa glede vrednostih zelo nihajo, zato se trgovci uporabe kriptovalut kot plačilnega sredstva ne veselijo preveč. V kolikor bi imeli pod izdelki izobešene cene v kriptovalutah, bi te morali spreminjati vsak dan, če ne že vsako uro.
Kripto debetne kartice pa omogočajo posameznikom, da opravijo nakup v trgovini ali na spletu ter dvignejo gotovino na bankomatu, tudi če te lokacije ne sprejemajo kriptovalut. Delujejo torej tako kot debetna kartica, ki se v tem trenutku skriva v vaši denarnici, samo da na njej ni naloženih evrov ampak bitcoini.
Vir slike: Invest in club.
V trgovini torej vzamete sok za en evro in ga odnesete na blagajno. Tam za plačilo uporabite takšno kartico, sistem pa vam v trenutku nakupa pretvori kriptovaluto v evre. Trgovec na svoj račun dobi evre, vam pa se zmanjša stanje v kriptovalutah.
Namesto da torej zamenjate kriptovaluto v »tradicionalno« valuto zato, ker morate nekaj kupiti, jo pustite v taki obliki kot je ter jo naložite na debetno kartico. Ko se znajdete na blagajni ali pred bankomatom ter uporabite kartico sistem avtomatsko pretvori potrebno količino kriptovalute v evre in transakcija je opravljena.
Prednosti kriptovalut
Kriptovalute predstavljajo novo, decentralizirano obliko denarja. V tem sistemu posredniki, kot so banke in finančne institucije, niso potrebni za pregledovanje transakcij med dvema strankama. Tako sistem s kriptovalutami odpravlja tveganje, ki ga predstavlja centraliziran finančni sistem. Tukaj ni nevarnosti, da bi se zlomila določena kritična točka, kot je banka ali neka druga institucija, ki bi nato sprožila domino efekt kriz po vsem svetu, kar je leta 2008 povzročil propad finančnih institucij v ZDA.
Ker kriptovalute torej ne uporabljajo zunanjih posrednikov, so prenosi kriptovalut med dvema uporabnikoma hitrejši v primerjavi s standardnimi denarnimi prenosi. Poleg tega kripto prenosov ne omejujejo državne meje, razen v primeru, če se država odloči kriptovaluto regulirati ali celo prepovedati.
Slabosti kriptovalut
V osnovi so kripto transakcije anonimne, vendar vseeno pustijo digitalno sled, ki jo lahko dešifrirajo vladne ali druge agencije. To predstavlja tveganje za nadzor in spremljanje finančnih transakcij navadnih državljanov.
Kriptovalute so postale tudi priljubljeno orodje pri kriminalcih za ilegalne dejavnosti, kot je pranje denarja in kupovanje prepovedanih stvari. Na tako imenovanem Dark Webu, kjer se izvaja ogromno takih dejavnosti, so kriptovalute že skoraj standardiziran način plačevanja. Kriptovalute uporabljajo tudi hekerji pri izsiljevanju in zlorabah.
V teoriji naj bi bilo premoženje v kriptovalutah razdeljeno med številnimi operaterji, ki sodelujejo v verigi blokov. V resnici pa je lastništvo zelo koncentrirano. Študija MIT (Blockchain Analysis of the Bitcoin Market) je na primer pokazala, da si zgolj 11 tisoč vlagateljev lasti slabo polovico vseh bitcoinov na svetu.
Pri rudarjenju radi poudarjamo, da to lahko počne vsak, kar je načeloma tudi res. Vendar pa dobičkonosno in dolgoročno rudarjenje kriptovalut zahteva izjemno zmogljivo računalniško opremo ter ogromne količine energije. Tako se je tudi rudarjenje preselilo pod strehe večjih institucij, ki si to lahko privoščijo. Po eni izmed raziskav naj bi 10 odstotkov rudarjev bilo deležnih 90 odstotkov vsega rudarjenja.
V tem trenutku je težko določiti, kam bo pripeljal razvoj kripto sveta. Ena stvar pa je gotova – ne glede na nove tehnologije, smo še vedno ljudje tisti, ki se s tem tehnologijami srečujemo. Tako kot smo ljudje zaslužni za vse prednosti in slabosti, ki jih prinašajo »tradicionalne« valute, bomo prav ljudje zaslužni tudi za vse prednosti in slabosti, ki jih bodo prinesle kriptovalute.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
