Naprej na vsebino

Polovici podjetij grozi zaustavitev zaradi visokih cen energentov

Skoraj polovica podjetij opozarja, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. To je pokazala anketa, ki jo je izvedla Gospodarska zbornica Slovenije med gospodarskimi subjekti. »Na anketo je odgovorilo 148 podjetij, glede na njihovo skupno porabo energije pa ocenjujemo, da gre za reprezentativni vzorec,« sporočajo iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Morda vas bo zanimalo tudi:

Politika o začasnih rešitvah cen ogrevanja in energetskih bonih

Stroški za energijo so v letu 2021 podjetjem zrastli na približno 18 odstotkov višjo raven kot leta 2020, kar se zdi malo v primerjavi z oceno rasti stroškov v letu 2022. Za letos se namreč pričakuje, da bodo stroški energije višji za kar 128 odstotkov.

12 odstotkov podjetij, ki so odgovarjala na anketo, kot edini možen ukrep za obvladovanje tako visokih stroškov energentov navaja zaustavitev proizvodnje.

Gospodarska zbornica Slovenije. Vir slike: GZS.
Gospodarska zbornica Slovenije.
Vir slike: GZS.

Slaba tretjina anketiranih podjetij je že lani zabeležila več kot 10 odstoten porast stroškov energije glede na leto prej. Preko 35 odstotkov pa jih ocenjuje, da bo bodo letošnji stroški kar več kot trikrat višji od tistih v letu 2021.

Predvidevamo lahko, da gre za podjetja, ki so imela v letu 2021 energijo še zakupljeno po nizkih cenah, v letu 2022 pa vstopajo brez pogodbe oziroma s pogodbo z aktualnimi cenami energije, navajajo pri Gospodarski zbornici.

Podatki ankete kažejo, da ima zgolj 43,5 odstotkov podjetij za letos v celoti opravljen zakup elektrike, 21 odstotkov pa tudi plina. Desetina podjetij za letos nima zakupljene nič električne energije, kar dobra polovica tudi nobene enote zemeljskega plina.

Kako bodo odgovorila podjetja?

Podjetja v anketi so kot najpogostejši ukrep za obvladovanje povišanih stroškov energije v 88 odstotkih navedla prenos stroškov energije v cene končnih izdelkov (na končne uporabnike), nato sta sledila omejevanje proizvodnje (39 odstotkov) in zmanjševanje števila zaposlenih (27 odstotkov). Skrajna ukrepa pa predstavljata zaustavitev proizvodnje (12 odstotkov) ali selitev proizvodnje v tujino (8 odstotkov).

Podjetja so najpogosteje navedla, da bo zviševanje cen energentov vplivala na znižanje dobička (80 odstotkov), znižanje konkurenčnosti njihovih izdelkov (75 odstotkov), nujen dvig cen njihovih končnih izdelkov (72 odstotkov), slaba polovica (47 odstotkov) pa tudi, da je ogrožen dolgoročen obstoj podjetja.

Kot sporočajo iz podjetij, že ukinjajo izmene, podaljšujejo dopuste ter odlagajo proizvodnjo, ki v danem trenutku ni nujna. S tem želijo svoje delo narediti bolj ekonomično. Težave pa so tudi na drugi strani, saj kupci naročil ne potrjujejo več, na vidiku pa so celo odpuščanja.

Vesna Nahtigal izvršna direktorica GZS. Vir slike: GZS.
Vesna Nahtigal izvršna direktorica GZS.
Vir slike: GZS.

Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS, je prepričana, da je potreben takojšnji poseg v cene energentov, vsaj kratkoročno in začasno, oziroma nepovratna finančna pomoč podjetjem v težavah. Prvi korak, ki se lahko izvede takoj, pa bi lahko bila zamrznitev dviga omrežnine, ki se je povišala s 1. januarjem 2022.

Iz GZS so sicer že lani opozarjali na izzive, s katerimi se bo slovensko gospodarstvo soočalo v tem letu. »Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo,« je dejal predsednik Tibor Šimonka na posvetu o poslovnih izzivih v 2022, ki je potekal novembra lani.

Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v GEN-I, je na posvetu predstavil težave, ki jih predstavlja ekstremni dvig cen energentov z vidika ponudnikov, pri čemer se je osredotočil na cene plina in električne energije.

Stavba Gen-i. Vir slike: Gen-i.
Stavba Gen-i.
Vir slike: Gen-i.

Pojasnil je, da pri povpraševanju v zadnjem obdobju ni zaznati bistvene razlike in je odjem plina v industriji in gospodinjstvih tako na podobnih ravneh kot pred krizo. Podobno je pri električni energiji, pri čemer se v naslednjem letu pričakuje nadaljnjo rast.

Na strani ponudbe pa je opazen predvsem manjši pritok plina iz Rusije, kar je dvignilo cene, zatem je sledil domino efekt. Ob tem je kot zaskrbljujoče označil predvsem izredno majhne zaloge plina v plinohramih. Če bi prišlo na primer do ekstremne zime, bi lahko prišlo do motenj v oskrbi, kar bi izredno dvignilo ceno plina.

Tudi cena električne energije se je močno zvišala, a manj kot cena zemeljskega plina. Povedal je, da na končno ceno električne energije v 70 odstotkih vplivala cena zemeljskega plina, v 25 odstotkih  cena premoga in v 5 odstotkih cena emisijskih kuponov.

Umiritve pri cenah energentov ne pričakuje pred poletjem oziroma celo koncem leta 2022. Še zlasti bodo za gospodarstvo zahtevni prvi trije mesecih tega leta, kasneje pa se pričakuje upad cen, vendar te najverjetneje ne bodo padle na predkrizno raven.

Kako pa je v tujini?

Oktobra lansko leto je Britanska Gospodarska zbornica opozorila, da zaradi dviga cen energije na tisoče manjših podjetij morda sploh ne bo preživelo zime, dodatne grožnje pa so predstavljale in še vedno predstavljajo pomanjkanje delovne sile, težave z dobavno verigo in višje cene drugih materialov.

S težavami povezanimi z energenti se soočajo tudi drugje po svetu. Vir slike: Getty Images.
S težavami povezanimi z energenti se soočajo tudi drugje po svetu.
Vir slike: Getty Images.

Raziskava, ki jo je izvedel BCC, je pokazala, da več kot dve tretjini podjetij še ni bilo deležne kakršnegakoli povečanja naložb ali denarnega toka, odkar so se covid-19 omejitve poleti omilile, pri čemer so manjša podjetja nesorazmerno bolj prizadeta.

Medtem ko je znesek, ki ga lahko dobavitelji zaračunajo gospodinjstvom, omejen navzgor, ni omejitev za znesek, ki ga lahko zaračunajo poslovnim odjemalcem, kar pomeni, da so podjetja bolj izpostavljena trenutnemu skoku cen.

Mala podjetja pa poleg tega za razliko od velikih niso v položaju, s katerega bi se lahko pogajala z dobavitelji energije in nimajo zaščite, ki jo uživajo domači potrošniki, pravi Mike Cherry iz Zveze malih podjetij.

»Pritisk na mala podjetja je že zastrašujoč, saj mnogi od nas zavirajo naložbe, medtem pa večina dobaviteljev pošilja tedenska e-poštna sporočila o višanju cen,« je ob tem dodal Adam Bamford, izvršni direktor Colleague Box, podjetja, ki se ukvarja s poslovnimi darili. »To bi lahko bila še zadnja domina, ki bi mnogim od nas zlomila hrbet.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice