CHAISE: Pionirski projekt Evropske unije za izobraževanje o blockchainu

V prejšnjih dveh člankih smo si že pogledali, kaj je blockchain tehnologija in nekatere praktične primere uporabe. Zdaj pa se pojavi vprašanje; kje pridobiti potrebno znanje, da bi obvladovali to tehnologijo prihodnosti? Odgovor se skriva v pionirskem projektu Evropske unije, pri katerem aktivno sodeluje tudi Slovenija ter nekatere naše univerze in ostali zainteresirani deležniki. Poglejmo si torej nekaj več o izobraževalnem projektu CHAISE, ki naslavlja naraščajoče potrebe na področju blockchain tehnologije. Kdaj bodo na voljo prva usposabljanja in kakšen naziv bodo prejeli posamezniki, ki bodo usposabljanje uspešno opravili?

Preberite tudi:

Kaj je to blockchain tehnologija, o kateri zadnje čase vsi govorijo?

Sledljivost izdelkov in ostali praktični primeri uporabe blockchaina

CHAISE je štiriletna transnacionalna pobuda, ki jo financira Evropska komisija v okviru programa Erasmus+, da bi oblikovala sistematični pristop k razvoju spretnosti na področju blockchain tehnologije. Projekt CHAISE bo oblikoval in izvedel evropsko strategijo za odpravo neusklajenosti ter pomanjkanja znanj in spretnosti na področju blockchaina. Poleg tega bo zagotovil ustrezne in v prihodnost usmerjene rešitve za usposabljanje, kvalifikacije in mobilnost, ki bodo prilagojene realnim potrebam sektorja.

Na spletni strani projekta piše: »Osnovno poslanstvo projekta CHAISE je razviti strateški pristop k razvoju spretnosti na področju blockchain tehnologije za Evropo in zagotoviti rešitve za usposabljanja, ki bodo potrebna v prihodnosti, da bi se spopadli s pomanjkanjem spretnosti pri blockchain tehnologiji in se odzvali na trenutne in prihodnje potrebe po spretnostih evropske delovne sile na tem področju.«

Strokovnjak za blockchain

Blockchain je v središču strategije EU za pospešitev digitalne preobrazbe, ki bo koristila družbi in podjetjem ter spodbujala trajnostno rast. Evropska organizacija Digital Europe, ki zastopa industrijo digitalne tehnologije, na svoji spletni strani navaja: »Evropski blockchain sektor je v dobrem položaju, da prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni, vendar je njegova konkurenčnost v veliki meri odvisna od razpoložljivosti kompetentne in vsestranske delovne sile.«

Čeprav se povpraševanje po znanjih in spretnostih s področja blockchaina nenehno povečuje, se delodajalci soočajo s pomanjkanjem usposobljenih strokovnjakov, kar sektorju preprečuje, da bi izkoristil svoj polni potencial. Industrija blockchain tehnologije se tako sooča s pomanjkanjem talentov, globalnimi konkurenčnimi pritiski, omejeno povezavo med izobraževanjem in trgom ter slabo odzivnostjo formalnega izobraževanja na nove zahteve delovnega mesta.

Kot smo že omenili, pa je cilj projekta CHAISE zapolniti te vrzeli ter odpraviti neusklajenosti znanj in spretnosti. To bo dosegel z vzpostavitvijo odprtega in vključujočega sistema upravljanja znanj in spretnosti na področju blockchaina, ki bo prilagojen potrebam posameznih sektorjev. Projekt bo zagotovil ustrezne in v prihodnost usmerjene rešitve za usposabljanje, sheme mobilnosti in kvalifikacije ter tako še dodatno povečal privlačnost sektorja, zlasti za mlade Evropejce.

Inovativni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja na področju blockchaina bo trajal pet semestrov oziroma približno 1200 učnih ur in bo potekal v 11 jezikih EU. Po končanem izobraževanju bo posameznik prejel naziv ‘strokovnjak za blockchain’, kar predstavlja prvi tovrstni poklicni profil. Poleg tega bodo vsa razvita učna gradiva na voljo vsem prek množičnega odprtega spletnega tečaja MOOC, kjer lahko že zdaj najdemo ogromno brezplačnih in poučnih tečajev z različnih področij.

Nacionalna blockchain partnerstva

Projekt CHAISE bo za mizo zbral deležnike, ki zastopajo industrijo, akademske kroge, politiko in raziskave iz celotne EU, da bi oblikovali strategijo znanj in spretnosti na področju blockchain tehnologije. Strategija bo določila okvir za sektorsko sodelovanje in opisala ukrepe za odpravo pomanjkanja in neskladja znanj in spretnosti.

Poleg tega bo projekt vzpostavil metodo sodelovanja za spremljanje razvoja zahtev na delovnem mestu in predvidevanje prihodnjih potreb po spretnostih s področja blockchain tehnologije. Metoda bo delovala kot informacijski mehanizem za zgodnje opozarjanje za ublažitev morebitnih neravnovesij med povpraševanjem in ponudbo, je navedeno na spletni strani projekta.

CHAISE bo prav tako podpiral čezmejno mobilnost študentov in strokovnjakov s krepitvijo partnerstev med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje ter podjetji in z vzpostavitvijo platforme za poklicno svetovanje in alumni Blockchain. Transnacionalni evropski projekt bo razvil mehanizme za strateško sodelovanje na evropski in nacionalni ravni, kot so nacionalna partnerstva za znanja in spretnosti na področju blockchaina. Ta bodo zagotavljala, da se nacionalna vprašanja odražajo v rešitvah na ravni EU, in izvajala sektorsko strategijo znanj in spretnosti na ravni EU na nacionalni ravni.

Projekt se je sicer začel izvajati novembra 2020 in se bo predvidoma zaključil oktobra 2024.  Glede na časovno premico, predstavljeno v brošuri projekta CHAISE, naj bi se prijave na izobraževanje odprle v letu 2023. V projektu sicer sodeluje 23 projektnih partnerjev iz 15 evropskih držav, med njimi tudi Univerza v Ljubljani (UL) in nekatere njene članice. Nena Dokuzov iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) meni, da je »projekt CHAISE dobro zastavljen in strukturiran ter se ustrezno navezuje na obstoječe evropske programe, instrumente in strategije, med njimi tudi na Evropsko blockchain infrastrukturo storitev [EBSI]«.

Kaj je EBSI?

Evropska komisija je že pred nekaj leti prepoznala pomembnost blockchain tehnologije in njen širok vpliv na digitalni razvoj EU. Tako je leta 2018 ustanovila Evropsko blockchain partnerstvo (EBP), Slovenija pa z drugimi evropskimi državami sodi med ustanovne članice. EBP si prizadeva za vzpostavitev Evropske blockchain infrastrukture storitev (EBSI), ki bo v prvi vrsti namenjena krepitvi varnosti in zasebnosti javnih storitev v evropskem prostoru s pomočjo blockchain tehnologije.

EBSI se trenutno osredotoča predvsem na štiri pomembne primere uporabe. Izkoriščanje blockchain tehnologije na področju notarizacije, torej za ustvarjanje zaupanja vrednih digitalnih revizijskih sledi, avtomatizacijo preverjanja skladnosti in dokazovanje celovitosti podatkov. Na področju identitete za izvajanje SSI (ang. Self-Sovereign Identity) modela v Evropi, ki uporabnikom omogoča, da ustvarijo in nadzorujejo svoje digitalne ‘osebne izkaznice’.

Tretji primeru uporabe je zagotavljanje digitalnega nadzora državljanom s pomočjo blockchaina pri upravljanju njihovih potrdil o izobraževanju (diplome), kar znatno zmanjša stroške preverjanja in izboljša zaupanje v verodostojnost. Zadnji primer uporabe blockchain tehnologije, na katerega se trenutno osredotoča EBSI, je varna in zaupanja vredna izmenjava podatkov med organi v EU. V prihodnosti bodo dodani še drugi primeri uporabe. 

Nena Dokuzov iz MGRT nam je pojasnila: »Za uporabo tovrstne infrastrukture in storitev ter razvoj novih storitev z uporabo blockchain tehnologije pa so potrebna znanja, digitalne kompetence in spretnosti. Razvoj kompetenc in njihovo uporabo pa projekt CHAISE zelo ustrezno naslavlja, hkrati pa ponuja možnost za oblikovanje t. i. ‘nacionalnih partnerstev za spretnosti na blockchainu’, ki so v Sloveniji lahko pomemben element v strukturi aktivnosti nastajajočega Slovenskega blockchain partnerstva.«

V trilogiji člankov o blockchain tehnologiji smo torej izvedeli, kaj to sploh je in si pogledali nekaj praktičnih primerov uporabe v Sloveniji in Evropski uniji. V tokratnem članku pa smo ugotovili, da Evropska unija, v sodelovanju s Slovenijo in drugimi aktivnimi državami članicami, izvaja pionirski projekt CHAISE na področju sistematičnega izobraževanja o blockchain tehnologiji.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.