Vlada je na današnji redni seji pretresala ukrepe za omilitev vpliva visokih cen energentov. Obravnavo ukrepov je sicer vlada začela že v četrtek. Danes sprejet tako imenovani energetski paket zajema dva predloga zakonov in dve trošarinski uredbi in je skupaj težak 200 milijonov evrov.
»S temi akti skušamo omiliti posledice visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo. Vlada je predlagala ukrepe, ki naslavljajo vse in dodatne ukrepe za najbolj ranljive skupine,« je uvodoma dejal premier Janez Janša.
Oprostitev plačevanja omrežnine za tri mesece
Med ukrepi so tako imenovani simetrični ukrepi, ki zajemajo vse. Ti zajemajo oprostitev plačevanja omrežnine za tri mesece tako za priključno moč kot tudi za porabo električne energije za vse odjemalce, kar skupaj z nižjimi trošarinami (te se bodo s trošarinsko uredbo znižale na najnižjo stopnjo) znižuje znesek stroška za električno energijo za 30 do 35 odstotkov.
Znižujejo se tudi trošarine na pogonska goriva in kurilno olje. Uredba, s katero se s 1. februarjem znižujejo trošarine za električno energijo, goriva in kurilno olje, bo v veljavi tri mesece, do 30. aprila, saj naj bi se v tem času po napovedih Evropske komisije cene stabilizirale. V kolikor do tega ne bo prišlo, ima vlada možnost, da ukrep podaljša.
Del stroškov bo krit iz dobička podjetij, ki jim gre omrežnina za električno energijo, drugi del pa iz podnebnega sklada.
Spreminja se tudi način odjema zemeljskega plina, v skladu s katerim se izenačujejo pravice etažnih lastnikov in gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, ki kupujejo zemeljski plin za svojo lastno rabo.
Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov
Predlog Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov zajema tudi asimetrične ukrepe ki naslavljajo pol milijona tistih, za katere vlada ocenjuje, da so jih podražitve energentov najbolj prizadele. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli:
- upokojenci, katerih prejemek je za mesec december 2021 znašal 1000 evrov ali manj,
- upravičenci do nadomestila za invalidnost za mesec december 2021 po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
- prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec december 2021 (teh je v Sloveniji 67.000),
- upravičenci do otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda za mesec december 2021,
- upravičenci do dodatka za veliko družino za leto 2021,
- rejniki, ki so imeli v decembru 2021 sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
Upravičenci, ki so upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok za leto 2021, so poleg dodatka v višini 150 evrov, upravičeni do dodatnega dodatka v višini 50 evrov.
Enkraten solidarnostni dodatek se izplača najkasneje do 15. aprila 2022, sredstva pa se zagotovijo iz Sklada za podnebne spremembe.
70 milijonov evrov za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu zaradi višjih cen energentov
Kot smo že poročali, so se zaradi višjih stroškov, povezanih z energenti, v težavah znašla številna slovenska podjetja. Vlada je danes določila tudi besedilo predloga Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki ga bo v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije poslala po nujnem postopku.
Upravičenci do pomoči po tem zakonu so pravne ali fizične osebe, ki v Sloveniji od 1. decembra 2021 opravljajo gospodarsko dejavnost, imajo vsaj pet zaposlenih in so imele v strukturi poslovnih odhodkov v letu 2019 vsaj 5 % stroškov energije in hkrati vsaj 10.000 evrov stroškov za ta namen.
V kolikor te pravne in fizične osebe niso bile v omenjenem poslovnem letu v težavah in jim bodo stroški za energijo v letu 2022 v primerjavi z lanskim letom narasli za več kot 30 %, bodo lahko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije zaprosile za državno pomoč. Izjavo bo potrebno predložiti do konca marca, pomoč pa bo izplačana v enkratnem znesku do 20. aprila 2022.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je pojasnil, da gre za vlaganje v ljudi in podjetja, shemo pomoči pa mora odobriti Evropska komisija. Višina pomoči bo odvisna od prihodkov od prodaje in deleža stroška energije v poslovnih odhodkih. »Pričakujemo, da bo najnižji znesek pomoči 50 evrov za najmanjše gospodarske subjekte, ki zadostujejo pogojem, in za najbolj energetsko intenzivna podjetja se ocena vrti okoli dveh milijonov evrov,« je povedal minister.
Višina pomoči ne bo smela presegati 60 % nastale škode zaradi povišanja cen energentov. Če bo upravičenec naknadno ugotovil, da je zaprosil za preveč sredstev, jih bo moral vrniti do konca januarja prihodnje leto. Ukrep je skupno vreden 70 milijonov evrov in bo zajel približno 14.500 gospodarskih subjektov.
Predlog zakona naslavlja tudi nosilce kmetijskih gospodarstev, ki imajo zaradi podražitev cen goriva, maziv, gnojil in sredstev za izboljšanje tal izrazito povečane stroške v kmetijski pridelavi. Predvidenih je 25 milijonov evrov sredstev, ki se bodo razdelili med približno 41.000 kmetijskih gospodarstev.
Finančno nadomestilo se bo podelilo v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in sicer: trajno travinje – 49 evrov na hektar, trajni nasadi 138 evrov na hektar in orna zemljišča 105 evrov na hektar. »Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc najpozneje v 30 dneh od uveljavitve predpisa odpremila informativno odločbo,« je pojasnil Počivalšek.