Naprej na vsebino

Eurobarometer: Slovenci dajemo velik pomen solidarnosti in svobodi posameznika

Pretekli teden je bila objavljena posebna raziskava Eurobarometra Prihodnost Evrope, ki sta jo naročila Evropski parlament in Evropska komisija. Raziskava je zajela vprašanja, ki naslavljajo glavne izzive prihodnosti na splošno, izzive, dosežke in vrednote Evropske Unije pa tudi zadovoljstvo Evropejcev z življenjskim standardom.

Raziskava je bila izvedena med 16. septembrom in 17. oktobrom 2021 v 27 državah članicah Evropske unije. Potekala je v obliki osebnih ali spletnih pogovorov, v katerih je sodelovalo približno 26.530 posameznikov.

Glavni izziv prihodnosti so podnebne spremembe

Raziskava je pokazala, da devet od desetih vprašanih mladih, starih od 15 do 24 let, meni, da lahko boj proti podnebnim spremembam pripomore k izboljšanju njihovega zdravja in dobrega počutja. V starostni skupini 55 let ali več se s tem strinja 84 odstotkov vprašanih. Skoraj vsak drugi prebivalec ali prebivalka Evrope (49 odstotkov) je mnenja, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU. S tem se je strinjalo 46 odstotkov Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi.

Raziskava Prihodnost Evrope. Glavni izzivi Evropske unije. Vir slike: Future of Europe 2021.
Raziskava Prihodnost Evrope. Glavni izzivi Evropske unije.
Vir slike: Future of Europe 2021.

88 odstotkov Evropejcev in Evropejk meni, da je pomembno povečati delež energije iz obnovljivih virov v našem gospodarstvu in energetsko učinkovitost, 80 odstotkov pa se strinja, da je pomembno, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina ter da se spodbuja rast trga brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil.

Na katere izzive so anketiranci še opozorili?

Drugi prihodnji svetovni izzivi, na katere so opozorili anketiranci, vključujejo zdravje (34 odstotkov) ter prisilne migracije in razseljevanje (te je navedlo približno 30 odstotkov anketiranih).

Izpostavili so tudi pomen primerljivega življenjskega standarda (31 odstotkov vseh anketiranih na ravni EU, 41 odstotkov anketiranih Slovencev) in skupne zdravstvene politike (22 odstotkov vseh anketiranih na ravni EU, 20 odstotkov anketiranih Slovencev) za prihodnost Evrope.

Evropejci in Evropejke dajejo prednost tudi večji solidarnosti med državami članicami (21 odstotkov) in energetski neodvisnosti (20 odstotkov). Slovenci so nekaj manj poudarka namenili večji solidarnosti (17 odstotkov) in nekaj več energetski neodvisnosti (24 odstotkov).

Dosežki, izzivi in vrednote EU

Štirje najpogosteje omenjeni izzivi, s katerimi se sooča EU, so socialne neenakosti (36 odstotkov), brezposelnost (32 odstotkov) in migracijska vprašanja (31 odstotkov). Tako na svetovni ravni kot tudi na ravni EU so okoljska vprašanja in podnebne spremembe, ki jih je omenilo 32 odstotkov anketirancev, visoko na seznamu izzivov, s katerimi se soočamo.

Slovenci, ki so sodelovali v anketi, so precej višji odstotek glasov kot je bilo povprečje v EU namenili problematiki staranja prebivalstva in zdravstvenega sistema, manj od povprečja pa problematiki brezposelnosti, ki je v Sloveniji trenutno rekordno nizka.

Evropski državljani in državljanke menijo, da je spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države (27 odstotkov) glavni dosežek EU, sledijo pa mu gospodarska, industrijska in trgovinska moč Evrope (25 odstotkov).

Raziskava Prihodnost Evrope. Glavni dosežki Evropske unije. Vir slike: Future of Europe 2021.
Raziskava Prihodnost Evrope. Glavni dosežki Evropske unije.
Vir slike: Future of Europe 2021.

Mir (49 odstotkov), svoboda mnenja (47 odstotkov), socialna enakost in solidarnost (45 odstotkov) ter strpnost in odprtost do drugih (44 odstotkov) so vrednote, ki jih po mnenju anketirancev, v primerjavi z drugimi državami, najbolje predstavlja ravno EU.

Na vprašanje, ali bi leta 2030 v EU raje živeli v družbi, v kateri je večji poudarek na redu, ali v družbi, v kateri je večji poudarek na svobodi posameznika, je 52 odstotkov Slovencev odgovorilo, da bi raje živeli v družbi, v kateri je večji poudarek na svobodi posameznika. Na ravni EU je tako odgovorilo 46 odstotkov vprašanih.

Na vprašanje, ali bi leta 2030 v EU raje živeli v družbi, v kateri ima večji pomen solidarnost, ali v družbi, v kateri ima večji pomen individualizem, je 83 odstotkov anketiranih Evropejcev izbralo solidarnost, med Slovenci pa je bil ta odstotek še nekoliko višji in sicer 85 odstotkov.

Kako zadovoljni so Evropejci z življenjskim standardom?

Raziskava kaže tudi, da je 81 odstotkov vseh anketiranih ter 84 odstotkov anketiranih Slovencev zadovoljnih z življenjem v EU.

81 odstotkov vseh anketiranih je zadovoljnih z življenjem v EU. Vir slike: Pixabay.
81 odstotkov vseh anketiranih je zadovoljnih z življenjem v EU. Vir slike: Pixabay.

89 odstotkov vprašanih je zadovoljnih z življenjem v svoji državi, prav toliko pa jih je tudi zadovoljnih s svojim družinskim življenjem.

68 odstotkov Evropejcev in Evropejk se strinja, da je EU območje stabilnosti v nemirnem svetu, medtem ko jih 67 odstotkov soglaša, da projekt EU evropski mladini zagotavlja svetlo prihodnost.

90 odstotkov anketiranih Evropejcev in Evropejk se strinja, da bi bilo treba glas državljanov EU bolj upoštevati pri odločitvah o prihodnosti Evrope. V Sloveniji se s tem strinja 89 odstotkov anketiranih. Podoben odstotek vprašanih v EU in pri nas tudi meni, da delo na področju krepitve in zaščite demokracije v EU še ni končano.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice