Da je v času od pojava covida-19 težje priti do osnovnih zdravstvenih storitev, ni nobena skrivnost. V marsikaterem kraju po Sloveniji je težko najti ambulanto osebnega zdravnika, ki še sprejema nove bolnike. Kot odziv na to zagato je ekipa Sledilnika razvila aplikacijo zdravniki.sledilnik.org, ki omogoča enostaven in uporabnikom prijazen dostop do podatkov o tistih specialistih javne mreže na primarni ravni (s področij družinske in splošne medicine, pediatrije, ginekologije in stomatologije), ki še sprejemajo nove bolnike.
Morda vas bo zanimalo tudi:
A poenostavljeno iskanje ne pomaga prav veliko, če zdravnikov, ki še sprejemajo bolnike, v nekem kraju ni. Pa tudi tisti, ki imajo izbrane osebne zdravnike, do njih v času covida-19 pridejo težje, kot je bilo to pred tem. A Slovenci nismo edini, ki se soočamo s temi težavami.
Vir slike: posnetek zaslona zdravniki.sledilnik.org.
Motnje pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev je WHO zaznala v 92 odstotkih držav
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pretekli ponedeljek objavila poročilo raziskave motenj pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev povezanih s covidom-19. Raziskava je potekala novembra in decembra 2021. V tem primeru gre že za tretjo raziskavo tega tipa. Prvo raziskavo so opravili leta 2020, drugo v začetku leta 2021.
Raziskava je pokazala, da je bilo med 129 državami 92 odstotkov takih, ki so imele motnje pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev. Čeprav bi bilo pričakovati, da se bodo zdravstveni sistemi po dobrih dveh letih pandemije znašli v fazi okrevanja, rezultati raziskave kažejo, da temu ni tako. Nujna oskrba, ki vključuje reševalne in urgentne storitve, se je dejansko še poslabšala, saj je novembra lani o motnjah poročalo 36 odstotkov držav v primerjavi z 29 odstotki v začetku lanskega leta in 21 odstotki v prvi raziskavi leta 2020.
37 odstotkov v raziskavi sodelujočih držav je tako poročalo o motnjah dela reševalnih služb, 33 odstotkov o motnjah pri izvajanju 24-urne urgentne službe za nujno pomoč in 24 odstotkov o motnjah v primerih, ko je šlo za nujne operacije. V 59 odstotkih so bile prekinjene nenujne načrtovane operacije, kot so zamenjave kolkov in kolen, v približno polovici držav pa so poročali o pomanjkanju rehabilitacijske in paliativne oskrbe.
Ne le, da je moten sistem osnovnih zdravstvenih storitev, težave se pojavljajo tudi pri storitvah povezanih z zamejevanjem epidemije covida-19 (testiranje, cepljenje).
Vir slike: posnetek zaslona raziskava WHO.
Nobeno izmed področij zdravstvene oskrbe se ni moglo izogniti škodljivim vplivom, navaja WHO, a v primerjavi s preteklimi raziskavami je bilo pri zadnji raziskavi moč zaznati delne izboljšave na nekaterih zdravstvenih področjih, kot so obvladovanje duševnih in nevroloških motenj, zdravljenje odvisnosti, oskrba bolnikov z rakom, oskrba bolnikov z nalezljivimi boleznimi (vključno s tuberkulozo, virusom HIV, hepatitisom in malarijo), na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter zdravja mater, novorojenčkov, otrok in mladostnikov.
Med razlogi na prvem mestu stare težave
Med drugim je WHO med razlogi za obseg motenj navedel že prej obstoječe težave zdravstvenih sistemov, ki jih je veliko število okuženih v delta in omikron valu le še stopnjevalo.
Velik izziv na področju zdravstvenega kadra je povzročila kombinacija že obstoječega pomanjkanja kadra in odsotnosti z dela zaradi okužb s covidom-19, težav z duševnim zdravjem in izgorelosti zaposlenih ter odhodov iz službe zaradi pomanjkanja dostojnih delovnih pogojev.
