Pametno upravljanje z odpadki
Življenjski cikel nekega izdelka lahko na grobo predstavimo kot proizvodnjo, ki ji sledi potrošnja, nato pa ostane samo še odpadek. Ko pomislimo na digitalizacijo oziroma pametno optimizacijo, najprej pomislimo, kako bi lahko optimizirali proizvodnjo in morda tudi potrošnjo.
Vendar je smiselno, da se vprašamo tudi o možni digitalizaciji zbiranja in upravljanja z odpadki, še posebej zato, ker so odpadki pravzaprav prisotni tudi pri sami proizvodnji nekega izdelka, kaj šele kasneje, ko tudi sam izdelek postane odpadek.
Preberite tudi:
Ob 2,1 milijardi ton komunalnih odpadkov, ki jih letno proizvedemo na svetu, je skoraj nujno, da raziščemo nove možnosti ravnanja z odpadki in pri tem je prednost, ki jo nudi digitalizacija in pametne tehnologije, ključna.
Rast svetovnega prebivalstva in urbanizacija pa bosta to številko samo še povečevala, kar postopoma vodi do neučinkovitosti tradicionalnih načinov zbiranja in upravljanja odpadkov.
Vir slike: Bigrentz.
Trenutno razširjen sistem zbiranja odpadkov vključuje delavce, ki se s tovornjaki vozijo od zabojnika do zabojnika in jih praznijo po vnaprej določenem zaporedju.
Razumljivo delavci ne morejo vedeti, kateri zabojniki so na pol prazni in kateri so tako polni, da se niti več ne zaprejo. Na isti dan oziroma v isti izmeni se torej izpraznijo tako tisti zabojniki, ki bi lahko še počakali kot tudi tisti, ki bi praznjenje potrebovali bolj pogosto.
Poleg tega, da je tak sistem neučinkovit, vodi tudi do pretirane rabe goriva in drugih dragocenih virov. Že na tej točki lahko ugotovimo, da se bo država ali mesto težko oklicali za trajnostno naravnavo, če ne vpelje vsaj enega izmed načinov pametnega upravljanja z odpadki.
Različne rešitve pametnega upravljanja z odpadki
Pametno ravnanje z odpadki se osredotoča na reševanje prej omenjenih problemov ravnanja s smetmi s pomočjo senzorjev, inteligentnih sistemov nadzorovanja in mobilnih prilagajanj.
Ena izmed najbolj razširjenih rešitev, ki omogoča učinkovitejši proces zbiranja odpadkov, so senzorji. S pomočjo senzorjev lahko namreč izmerimo stopnjo napolnjenosti zabojnikov in na takšen način v realnem času dostopamo do svežih podatkov, s pomočjo katerih lahko službe za ravnanje z odpadki točno vedno, kdaj jih pobrati.
Že s tako enostavnimi napravami, kot so senzorji, lahko torej delavci svoje delo opravijo učinkoviteje in v manj časa. Optimizirajo lahko pot, ki jo dnevno opravljajo ter prilagodijo urnik. Poleg tega pa lahko komunalna podjetja prejmejo takojšnje opozorilo v primeru požara v smetnjakih ali premikov zabojnikov, saj lahko senzorji vključujejo tudi funkcijo GPS.
Ljubljansko podjetje Voka Snaga je na treh pogosto obiskanih lokacijah v Ljubljani namestilo pametne zabojnike Bigbelly. »S pomočjo senzorjev bomo v podjetju Voka Snaga spremljali njihovo napolnjenost, temu pa prilagodili učinkovito praznjenje. Zabojnik za preostanek odpadkov ima vgrajeno še stiskalnico, ki poveča prostornino za odlaganje odpadkov s 180 na 800 litrov, celoten sistem pa poganja sončna energija,« so zapisali na spletni strani.
Vir slike: Voka Snaga.
Število praznjen takih zabojnikov je lahko nižje tudi 80 odstotkov v primerjavi s »tradicionalnimi« zabojniki, so še dodali v podjetju. Bigbelly zabojniki so sicer postavljeni v več kot 1500 mestih v 54 državah. Med drugim jih uporabljajo v Stockholmu, Amsterdamu, Parizu, Madridu, Hamburgu in Zagrebu.
Poljsko podjetje Bin-e je naredilo pri pametnih zabojnikih še korak naprej in se lotilo tudi problema recikliranja. Ljudem se namreč včasih ne ljubi poiskati pravega smetnjaka in odložiti odpadek res tam kamor spada, morda kdaj tudi nismo prepričani kaj kam spada, zato so pri Bin-e to odgovornost prepustili umetni inteligenci.
Vir slike: Bin-e.
Ko pločevinko, plastenko ali embalažo od čokolade odložimo v smetnjak (za to je na voljo samo ena odprtina), jo bo sistem prepoznal in sam razvrstil v pravilni koš. Po sortiranju pa stroj odpadke še kompresira, vseskozi pa lahko odgovorna oseba spremlja napolnjenost kar preko mobilne aplikacije.
Kaj pa če bi smetarske tovornjake popolnoma odstranili s cest? Nekatera mesta eksperimentirajo z namestitvijo tako imenovanih pnevmatskih zabojnikov, ki so s smetiščem oziroma s centrom za zbiranje odpadkov povezani z vrsto podzemnih cevi.
Smeti, odvržene v take zabojnike, po ceveh potujejo v obrat za zbiranje odpadkov, kjer jih je nato mogoče razvrstiti ali reciklirati. Tak sistem odpravlja potrebo po tradicionalnem zbiranju odpadkov, zmanjšuje stroške energije in povečuje splošno učinkovitost.
Vir slike: MariMatic.
Envac, švedsko podjetje, ki prevladuje na trgu s pnevmatskimi zabojniki za smeti, pravi, da njihova infrastruktura polepša mestne ulice, omejuje emisije ogljika in zastoje v prometu, ki jih povzročajo smetarski tovornjaki ter odganja stran podgane. S pomočjo takega sistema lahko celo spremljajo, koliko odpadkov ustvarijo posamezna gospodinjstva in podjetja, kar omogoča lokalnim oblastem, da jih ustrezno obdavčijo.
Pnevmatski sistemi za smeti so zdaj privzeta infrastruktura v 44 mestih, od Seula do Barcelone. Ta alternativni pristop k zbiranju odpadkov bi mesta lahko vodil v čistejšo in bolj zeleno prihodnost, vendar ostaja vprašanje, ali bodo proračunske omejitve in logistične preglavice preprečile širjenje te tehnologije izven bogatih mest Evrope in Azije.
Kaj pa bolj zahtevni in potencialno nevarni odpadki? Nepravilno zavrženi elektronski odpadki so namreč lahko škodljivi tako za ljudi kot za okolje. Na srečo se lahko pri številnih podjetjih ali organizacijah svoje stare elektronske naprave znebite na okolju prijazen način, ponekod pa boste v zameno celo dobili kakšen denarni popust.
EcoATM, podjetje za pametno recikliranje, je to idejo potisnilo še korak naprej, saj so razvili linijo pametnih zabojnikov, ki vam omogočajo, da svojo napravo v večini primerov zamenjate za gotovino kar na licu mesta.
Vir slike: CNBC.
Premaknimo se od zbiranja do dejanske obdelave odpadkov. So tudi tukaj možne kakšne pametne optimizacije? Podobno kot Bin-e zabojniki s pomočjo umetne inteligence razvrščajo smeti, to lahko počnejo tudi roboti v centrih za recikliranje.
Ti roboti so zasnovani tako, da natančno prepoznajo in razvrstijo materiale, ki jih je mogoče reciklirati, s čimer se poveča učinkovitost in zmanjša potreba po človeškem faktorju. To centrom za recikliranje sčasoma ne prihrani le denarja, ampak tudi pomaga pravilno razvrstiti materiale, ki bi sicer končali na smetišču.
Navsezadnje pa lahko digitalizacija izboljša ravnanje z odpadki tudi na posreden način in sicer s pomočjo aplikacij, ki posameznikom olajšajo recikliranje. RecycleNation in iRecycle sta dve izmed takih aplikacij, ki uporabnikom zagotavljajo informacije o recikliranju, postopkih in lokacijah zbirnih centrov, njihovi izčrpni seznami materialov pa pomagajo določiti, katere predmete je mogoče reciklirati.
Kot vidimo, lahko s pomočjo digitalnih tehnologij globoko posežemo v način ravnanja, zbiranja in obdelave vsakdanjih odpadkov. Tako kot pri večini drugih stvari tudi tukaj velja, da je tehnologija na voljo, potrebno je samo še zagotoviti voljo in zagnanost z naše strani.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
