Duševne motnje so kruta realnost, o kateri še vedno vse premalo govorimo. Posamezniki, ki se soočajo s posledicami, pa so še vedno izpostavljeni stigmam. V svetu, ki stremi k vse večji funkcionalnosti in produktivnosti, je sramotno priznati, da ne zmoreš, da si izgorel, da si v primežu depresije …
Vzroki, ki pripeljejo do tega, da nekdo zboli za duševno motnjo, so različni, od življenjskega sloga, izkušenj, delovanja in strukture možganov, genetskega zapisa, okolja, v katerem posameznik živi, do osebnega, psihičnega in vedenjskega razvoja, inteligenčnega kvocienta ter stisk in travm, ki jih je posameznik doživel.
O duševnih motnjah med mladimi, o čustveni zrelosti in tudi o aplikaciji EQ3 (ekunakubik), katere namen je pripomoči h krepitvi lastnosti, ki pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju, smo se pogovarjali s soavtorico aplikacije, dr. Andrejo Poljanec, psihologinjo in psihoterapevtko, vodjo študija psihologija na Univerzi Sigmunda Freuda, podružnica Ljubljana.
Preberite tudi:
Med mladimi narašča pogostnost duševnih motenj. V tem obdobju soočanja s koronavirusom, ko so se motnje še razbohotile, ste mnogi strokovnjaki opozarjali, da to ni zgolj zaradi koronavirusa, pač pa da je to obdobje poleg dodane stiske pravzaprav »razgalilo« vso nabrano težo in bolečino od prej. To zahtevno obdobje nas je predramilo v zavedanju, kakšen pomen ima duševno zdravje in še bolj, kako pomembno je, da v vsakodnevnem življenju skrbimo zanj. Katere stvari pripomorejo k dobremu duševnemu zdravju mladostnikov?
Ključno zanje je, da z njimi uživamo, da se nam zdijo zanimivi, da jih v njihovih pomislekih, razlagah, čustvovanju vzamemo resno in da jih imamo resnično radi. Optimalno zanje in za nas je, da imamo ob njih občutek, da smo vanje »zaljubljeni«, da so nam všeč v njihovem načinu razmišljanja, hecanja in občutljivosti čustvovanja. Da se jih ravno v slednjem ne ustrašimo, temveč skušamo to nositi v svojem srcu, o tem premišljevati. Potem jih bomo lahko tudi globlje razumeli in globlje vzljubili.
Seveda je pomembno tudi, da jim ob vsem tem pomagamo raziskovati, kaj imajo še posebej radi, kaj je njihova strast, za kaj so še posebej nadarjeni, kaj bi v življenju lahko počeli in ob tem uživali, imeli za izziv, se izpolnjevali. Dobro je tudi ugotoviti, kateri šport jih sprošča, jim je v izziv, se jim ljubi z njim ukvarjat. Lahko jim pomagamo, da si znajo vzeti čas za spanje, da smo zvečer z njimi v sproščenem pozitivnem vzdušju, da lahko začutijo spanec, ali pa, če so preveč vznemirjeni, da jih znamo umiriti in jih »dati spat«.
V kvalitetnih odnosih je lažje živeti tudi pristno duhovnost in vse skupaj se tke v bogato celoto za zdrav razvoj in občutek ljubljenosti, pripadnosti, povezanosti in dragocenosti.
Vir slike: iStock.
Vse pogosteje srečujemo termin čustvena zrelost ali čustvena inteligentnost. Za kaj gre? Nam lahko opišete ta pojem?
Gre za pojem, ki se je prvič bolj resno pojavil proti koncu prejšnjega stoletja. Bil je duh časa, da se je o čustvih in o pomenu zrelega čustvovanja ter čustveno bogatih odnosih začelo v strokovnih krogih več raziskovati, razumeti globlji pomen čustev v razvoju posameznika za njegovo blagostanje … od takrat naprej poznamo ta pojem kot sinonim za sposobnost prepoznavanja, razumevanja, vživljanja v čustva drugega ter zrelega vedenja kot odziv na različne situacije – tako prijetne kot neprijetne.
Zakaj je čustvena zrelost pomembna za mladostnike, za katere sodobna znanstvena dognanja kažejo, da so šele na poti do zrelosti?
V obdobju mladostništva so možgani izredno prožni. Zaradi tega je mladostnik zelo občutljiv, senzitiven. Čustva doživlja močneje, kar je odraslim pogosto naporno, jih pa zato lahko bolje izkristalizira in prepozna. Prav tako pa je zaradi »ekskluzivnega« nevroplastičnega obdobja močno dovzeten za izgrajevanje zrelega čustvovanja, razumevanja odnosov, lastne vrednosti, za razumevanje svojih duševnih procesov in vedenja v povezavi s tem. To mu bo pomagalo k učinkovitejšemu soočanju z izzivi, uravnavanju čustev, grajenju kvalitetnejših odnosov, k boljšemu razumevanju sebe …
Kaj lahko posameznik naredi za krepitev čustvene zrelosti?
Optimalni prostor za zorenje so varni in čustveno zreli odnosi. Zato je zelo nevarno prav to, da mladostnike v njihovi zrelosti precenjujemo in imamo do njih pogosto previsoka pričakovanja, po drugi strani pa odrasli do mladostnikov prepogosto čutijo prezir ali pa menijo, da morajo imeti nad njimi premoč. Vse to govori o notranji negotovosti odraslih. Za mladostnike pa je ključno ravno to, da se jih v njihovih čustvih ne ustrašimo, da jih vzamemo resno ter o njih in z njimi premišljujemo, da jim morda postavimo podvprašanje, ki nam bo pomagalo se bolje vživeti ali jih razumeti v vsebini, ki jo izražajo.
Zanje je pomembno, se umirimo in vanje poglobimo, da se potrudimo poiskati čustveni stik in jih razumeti. Na ta način se imamo v varnem, zaupnem in vzajemnem odnosu drug ob drugem možnost naučiti bolj poglobljenega in bolj prefinjenega čustvovanja ter reagiranja. Čustvena zrelost pomeni, da od čustev nisi ogrožen, ampak da jih zmoreš čim bolj natančno pa tudi hitro prepoznavati, jih razumeti ter primerno regulirati. Sicer imamo tudi kasneje v življenju možnost čustvenega zorenja, vendar je mladostništvo obdobje, ki je posebej kritično za razvoj čustvenega sveta in razumevanja le-tega, obdobje, pri katerem je to eden od razvojnih ciljev.
Zato je še posebej krivično, če tega potenciala ne uspemo izkoristiti ter mladostnikov pri tem podpreti, ob tem pa se veseliti tudi svojega zorenja, predvsem v smeri nežnosti, veselja, hvaležnosti in tudi navihanosti. Čustven inteligentnost lahko krepimo tako, da zavestno spremljam svoje občutke, poiščemo zanje čim bolj ustrezne besede, jih izrazimo, smo pozorni, kako reagiramo in razmišljamo v posameznih situacijah in ali so te reakcije kdaj preuranjene, morda preintenzivne … Pomembno je tudi uriti zavedanje, zakaj se tako odzovemo, kot se in kako bi to lahko izboljšali, da bi bilo bolj ljubeče in konstruktivno.
Vir slike: Pexels.
Glede na to, o kako pomembnem procesu govorite, bi bilo dobro, da bi na tem delali bolj sistematično. Bi bil prostor za te vsebine in vaje tudi v šoli?
Težko mi je opazovat srednje šole brez predmeta, ki bi mlade spodbujal k razvijanju kvalitetnih odnosov, razumevanju in razvijanju čustev, ljubezni do sebe in do drugih, empatije, … Razum in kognitivni dosežki brez čustvene zrelosti in slabo razvite sposobnosti čustvenega stika v odnosih naredijo mladostnika, pa tudi odraslega ranljivega; ljudje postanejo žrtve lastnih idealizacij, perfekcionizma, agresije do sebe ali do drugih, … Če namreč človek ne zna prepoznati čustvenih nians pri sebi ali pa pri drugih, je to v obeh primerih škodljivo – do sebe, do drugih ali pa celo oboje. Zato je pomembno, da odrasli mladostnikom pomagamo k čim boljšemu čustvenemu zorenju in si ga ob tem privoščimo tudi sami!
Za namen krepitve čustvene zrelosti, še posebej pri mladostnikih, ste z ekipo sodelavcev razvili spletno aplikacijo. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Hvala, imeli smo krasno priložnost! Študijsko-raziskovalni center za družino (ŠRCD) je bil izbran na razpisu s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Evropskih socialnih skladov, kjer je bil del denarja namenjen prav razvoju inovacij v smeri preventive za duševno zdravje mladih in njihovih družin. Že prej je bil omenjeni zavod na tem področju močno dejaven in je večkrat prejel finančno podporo različnih skladov in ministrstev za razvoj ozaveščanja čustvene inteligentnosti ter za podporo mladim in njihovim družinam.
Posebej za ta projekt je ŠRCD izbral pestro in čudovito ekipo: oblikovalko, programerja, dve psihologinji, socialno pedagoginjo in sociologa, med katerimi smo bili trije tudi zakonski in družinski terapevti. V slovenskem prostoru smo želeli ponuditi novost za razvoj čustvene inteligentnosti, ki bi bila približana načinu življenja današnje mladina – torej, vse na dlani. Aplikacija npr. ponuja prostor spoznavanja čustev, reflektiranja lastnega doživljanja na način, da definiraš čustvo, njegovo moč, na kaj je bilo čustvo vezano ipd. Omogoča krepitev specifičnih lastnosti, ki pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju, kot sta hvaležnost in pozitivnost in še druge zanimive možnosti.
Vir slike: ŠRCD.
Starši bi lahko upravičeno imeli pomislek ali otroku ponuditi takšno aplikacijo, saj že tako ali tako preveč časa porabijo s temi sodobnimi napravami.
Ja, na prvo žogo je to morda res, vendar raziskave redno ugotavljajo, da je ena od ključnih zadev pri uporabi aplikacij tudi vsebina. Mi tukaj računamo nanjo. Ponujamo vsebino, ki informira, spodbuja k razmišljanju, čustvovanju, k raziskovanju sebe, k pozitivnosti, k hvaležnosti ipd. Aplikacija EQ3 (e-ku na kubik) je precej pestro zastavljena, ima 4 razdelke različnih tehnik oz. pristopov, zelo zanimiv, poučen pa tudi zabaven je kviz, potem je tu dnevnik hvaležnosti, vprašalniki za spoznavanje sebe, pozitivne misli, ki jih uporabniki lahko naročijo in vsakodnevno prejemajo na mail …
Zdi se mi, da je aplikacija dobrodošel pripomoček pri individualni uporabi, v veliko pomoč bo pri svetovalnem ali terapevtskem delu, dobrodošla pa bo tudi za poučevanje psihologije, pripravo na maturo, uporabo na razrednih urah, ipd.
Vabljeni k uporabi EQ3 in k neprenehnemu čustvenemu zorenju!
Powered by Contextual Related Posts
