Že v lanskem letu smo se pri Slovencu spraševali, kaj pomeni grožnja Belorusije, da bo zaprla dovod zemeljskega plina, ki ga skozi Belorusijo Evropi dobavlja Rusija, v kolikor bi EU Belorusiji naložila nove sankcije. Ugotavljali smo, da Evropa pridobi približno tretjino zemeljskega plina iz Rusije, pa tudi to, da Slovenija nima lastnih skladišč zemeljskega plina in da ga dobivamo preko treh povezav in sicer z Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Novembra lani so bila italijanska skladišča napolnjena za 85 %, na Hrvaškem za 79 %, v Avstriji pa za 53 %.
Kako bo z dobavo energentov smo se ponovno spraševali, ko so se dodatno zaostrovale razmere med Ukrajino in Rusijo. Grožnja obsežne ruske invazije na Ukrajino bi lahko pomenila tudi motnje na evropskem energetskem trgu, ki je še vedno zelo odvisen od ruske nafte in plina. Kot že rečeno, Rusija trenutno poskrbi za dobavo približno ene tretjine celotne evropske porabe zemeljskega plina, ki se uporablja za ogrevanje v zimskih mesecih ter proizvodnjo električne energije in industrijsko porabo. Poleg tega pa Evropska unija od Rusije pridobi tudi več kot 25 odstotkov celotne zaloge surove nafte.
Vir slike: EPA.
Von der Leyen zagotavlja, da je plina v EU dovolj
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je včeraj v razpravi o ukrajinski krizi, višanju cen energentov in dobave plina iz Rusije zagotovila, da ima EU glede na izračune vsaj za to zimo na zalogi dovolj plina. V nadaljevanju je izpostavila nujnost vlaganja v obnovljive vire, saj se bo šele s tem lahko zagotovila prava energetska neodvisnost EU.
»Obnovljivi viri energije (vetrna, sončna in hidroenergija, energija oceanov, geotermalna energija, biomasa in biogoriva) so alternativa fosilnim gorivom in pomagajo nižati emisije toplogrednih plinov, diverzificirati oskrbo z energijo in zmanjšati odvisnost od nezanesljivih in nestanovitnih trgov s fosilnimi gorivi, zlasti z nafto in plinom.
V zadnjih 15 letih se je zakonodaja EU na področju spodbujanja tovrstnih virov energije zelo razvila. Leta 2009 so voditelji EU določili cilj, da mora biti do leta 2020 20 % energije, ki se porabi v EU, iz obnovljivih virov. Leta 2018 so se dogovorili, da mora do leta 2030 ta delež doseči 32 %. Julija 2021 je bila so zakonodajalcema glede na nove podnebne ambicije EU predlagana sprememba ciljnega deleža na 40 % do leta 2030,« navaja kratki vodnik po Evropski uniji.
Vir slike: EMBER.
Cilji seveda govorijo o porabljeni energiji (ne o v EU pridelani energiji) iz obnovljivih virov. Precej nejevolje je sprožil predlog Evropske komisije glede obravnave jedrske energije in zemeljskega plina pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti, v katerem ju opredeljuje kot prehodno zeleni dejavnosti. Po tem predlogu bi bila izgradnja novih jedrskih elektrarn priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045.
S predlogom se niso strinjale Nemčija, Luksemburg in Avstrija, dvome so izrazile še nekatere druge države. Francija, Slovenija in še nekatere druge države članice so predlog podprle.
Lahko bi na dolgo in široko razpravljali, koliko je ali ni taka odločitev škodljiva. Zagotovo pa se brez jedrske energije, vsaj zaenkrat, Evropska unija ne more niti približati energetski samozadostnosti. Kot smo odvisni od dobre volje Azije, ko gre za čipe, in kot smo bili odvisni od dobre volje Kitajcev, ko je šlo za zaščitne maske, se nam lahko zgodi tudi na področju energije. S tem pa bi se, zagotovo, cene energije še povišale.
Močna podpora suvereni Ukrajini
Von der Leynova in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta poudarila močno podporo suvereni Ukrajini in se zavzela za diplomatsko rešitev.
Von der Leynova je zagotovila tudi, da so glede ukrajinske krize stalno v stiku z zavezniki, s katerimi so enotnejši kot kadarkoli prej. Delijo tudi jasno stališče, ko Rusijo pozivajo, naj ne izbere vojne. »Upamo na najboljše, pripravljeni smo na najslabše,« je dodala in s tem nekako dala vedeti tudi to, da je izid diplomacije še vedno negotov. Prav to isto je potrdil tudi Michel, s tem, ko je dejal: »Ne moremo neprestano zasledovati diplomacijo na eni strani, medtem ko druga kopiči vojake«.
Tudi visoki zunanji politični predstavnik EU Josep Borrell se je odločno zavzel za pot diplomacije. Posvaril je, da bo trenutno dogajanje v Ukrajini zaznamovalo prihodnost človeštva, z vojno pa bi naredili korak nazaj v preteklost.
Vir slike: Shutterstock.
Bruselj pa ne glede na to, da se enotno zavzema za pot diplomacije, pripravlja tudi sklop odločnih in hitrih ukrepov za primer ruske invazije, med katerimi so tudi sankcije. Med temi sankcijami so se na različnih ravneh organov EU pojavili različni predlogi, pri čemer so večkrat omenili blokado plinovoda Severni tok 2 in na splošno zmanjšanje odvisnosti od Rusije. Slišati je bilo tudi opozorila, da je Rusija odvisna od EU, ko gre za napredno tehnologijo, omejevanje dostopa do te pa lahko predstavlja močan udarec za Moskvo.
Prav tako je Bruselj zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini in ob obljubljenem paketu pomoči EU v višini 1,2 milijarde evrov napovedal tudi možnost organizacije donatorske konference.
Powered by Contextual Related Posts
