Ne, zgornja fotografija ni fotomontaža, ampak dejanska struktura imenovana »zeleni most« ali tudi »ekodukt«, ki je namenjena varnemu prehodu divjih živali čez infrastrukturo. Največkrat to pomeni prehod čez ceste, ki so lahko za srne in druge prostoživeče živali še posebno nevarne.
V Sloveniji imamo skoraj 39 tisoč kilometrov cest in ob tem podatku si lahko dobro predstavljamo, kako velika možnost obstaja za srečanje živali z avtomobilom. Pravzaprav pri nas letno zaradi prometnih nesreč izgubi življenja na tisoče živali.
Vir slike: Shutterstock.
Seveda so ceste nujen del sodobnega življenja, vendar smo s tem predvsem divjim živalim odvzeli veliko mero življenjskega prostora ter jim presekali poti, ki so jih dnevno opravljale. To pomeni, da bo večina živali še naprej redno zahajala na cesto v nameri, da bi jo prečkala.
Mnoge države so se lotile reševanja tega problema z izgradnjo posebnih nadhodov oziroma podhodov, ki so namenjeni izključno prehodu živali. Prvi takšni mostovi so bili zgrajeni v Franciji pred približno 70 leti. Ideja se je razširila po vsem svetu in zdaj je Evropa vodilna na tem področju. Danes mostove za divje živali poznajo že v veliko evropskih državah, vključno z Nizozemsko, kjer jih imajo več kot 600, Švico, Nemčijo in Francijo, nekaj pa jih poznamo tudi v Sloveniji.
Vir slike: Facebook.
V času, ko se vedno bolj zavedamo človeškega vpliva na naravo, pa postajajo zeleni mostovi še bolj pomembni. V ZDA so tako namenili 350 milijonov ameriških dolarjev izključno za izgradnjo prehodov za divje živali. To je tudi ena izmed največjih investicij ameriškega kongresa v tovrstne projekte.
V ZDA letno zabeležijo med enim in dvema milijonoma prometnih nesreč z udeležbo avtomobila in divje živali, ena izmed najbolj odmevnih pa se je zgodila lani, ko je življenjsko pot končalo kar 13 medvedov.
Vir slike: National Geographic.
Ampak vrnimo se nazaj v Evropo. V nekaterih evropskih državah so seveda težave s prehodi divjih živali hujše kot v drugih. Na Švedskem, kjer je letno zabeleženih okoli 60 tisoč nesreč, ki vključujejo živali, se tako vsako leto aprila glavna avtocesta skoraj popolnoma zapre.
Na stotine severnih jelenov se pod nadzorom avtohtonih Laponcev odpravi proti goram na zahodu države, pot pa vključuje prečkanje avtoceste, ki lahko postane precej težavno, še posebej, če oblasti ceste ne zaprejo pravočasno.
Vir slike: Alamy.
»V težkih podnebnih razmerah so lahko ta območja, bogata z lišaji, izjemno pomembna za severne jelene,« je za The Guardian povedal Per Sandström, ekolog s Švedske univerze za kmetijske vede, ki deluje kot posrednik med Laponci oziroma Samiji in državnimi oblastmi pri izboljšanju prehodov čez ceste.
Tako so lani oblasti napovedale, da bodo zgradile dobrih 10 »renoduktov« (viaduktov za severne jelene), s čimer želijo olajšati potovanje čred severnih jelenov.
V Avstraliji pa se medtem srečujejo z nekoliko manjšimi sprehajalci čez ceste. Med 50 in 120 milijoni rdečih rakov se vsako leto med selitveno sezono odpravi iz deževnega gozda in počasi korakajo čez cesto, da bi dosegli svoja gnezdišča blizu morja.
Vir slike: Reddit.
Toda gost promet vsako leto zdrobi približno pol milijona teh živalic. Vlada je zgradila 31 podhodov in en nadhod, da bi rakom olajšala potovanje do morja, poleg tega pa so ob robu cestišč dodali 20 kilometrov sten, da bi živali usmerili do zgrajenih prehodov. Ne le, da vsako leto rešijo na tisoče rakov, nadvozi so postali tudi priljubljena atrakcija med turisti.
Powered by Contextual Related Posts
