Iz Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) so sporočili, da je danes, 4. 3. 2022 ob 00:40 po našem času, prišlo na lokaciji jedrske elektrarne Zaporožje do obstreljevanja in posledično požara, je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost zapisala na vladni spletni strani. Dogodek nima vplivov na ozemlje Republike Slovenije, so še dodali.
Kasneje je ukrajinska agencija za jedrsko energijo sporočila, da je ruska vojska elektrarno tudi zavzela, požar v prostorih za usposabljanje, ki je svetovne delniške trge porinil navzdol, pa je bil pogašen. Žrtev ni bilo, ranjeni naj bi bili dve osebi.
O dogajanju je prvi poročal zaposleni v elektrarni, ki je na aplikaciji Telegram objavil, da so ruske sile obstreljevale objekt in da obstaja »resna grožnja jedrske nevarnosti v največji jedrski elektrarni v Evropi«.
Vir slike: Azer News.
Ukrajinski regulativni organ je dejal, da požar na lokaciji ni prizadel »bistvene« opreme, osebje elektrarne pa uvaja blažilne ukrepe. Iz elektrarne niso poročali o spremembah ravni sevanja, je IAEA zapisala v izjavi za javnosti.
Center za incidente in nujne primere IAEA (IEC) je bil zaradi dogodkov v jedrski elektrarni Zaporožje v stanju polne pripravljenosti, je poudaril generalni direktor Rafael Mario Grossi. IEC bo neprekinjeno sprejemal, ocenjeval in objavljal informacije o poteku dogodkov.
Generalni direktor je dodal, da je še vedno močno zaskrbljen zaradi razmer v največji ukrajinski jedrski elektrarni. Glavna prioriteta je zagotoviti varnost in varovanje elektrarne, njenega napajanja in ljudi, ki jo upravljajo, je izjavil.
»Zelo sem zaskrbljen zaradi razmer v jedrski elektrarni Zaporožje in tega, kar se je tam zgodilo ponoči. Izstreljevanje granat na območju jedrske elektrarne krši temeljno načelo, da je treba fizično celovitost jedrskih objektov ves čas ohranjati in varovati,« je povedal.
Napadena jedrska elektrarna, ki je bila zgrajena med letoma 1984 in 1995, je največja jedrska elektrarna v Evropi in deveta največja na svetu. Ima šest reaktorjev, od katerih vsak proizvede 950 MW, in skupno moč 5.700 MW, kar je dovolj energije za približno 4 milijone gospodinjstev. Proizvede skoraj polovico celotne jedrske energije v Ukrajini ter eno petino skupne elektrike v državi.
Od šestih reaktorjev je prvi ustavljen zaradi vzdrževanja, drugi in tretji sta bila nadzorovano zaustavljena, četrti deluje s 60-odstotno močjo, peti in šesti pa sta v načinu ohlajanja že od 28. februarja letos.
Vir slike: CNN.
Varnostni sistemi vseh šestih reaktorjev elektrarne niso bili prizadeti in ni prišlo do izpusta nobenih radioaktivnih snovi, prav tako so delujoči vsi sistemi za spremljanje sevanja.
Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, je na Twitterju miril, da »jedrski reaktorji v jedrskih elektrarnah v nobenem primeru ne morejo postati jedrske bombe.«
»Nenameren napad (izstrelki zgrešijo pravi cilj in zadenejo jedrsko elektrarno) elektrarno lahko poškodujejo, reaktorja pa zelo verjetno ne bodo. Reaktorji so namreč nameščeni v ‘bunkerjih’, torej nekajkrat obdani z meter ali več debelimi plasteh armiranega betona,« je nadaljeval.
Poudaril je še, da je za težje poškodbe reaktorjev in morebitne izpuste radioaktivnih snovi v okolico potreben »nameren, usmerjen in intenziven vojaški napad«.
Ukrajina ima poleg Zaporožja še tri druge jedrske elektrarne. Elektrarna Hmelnicki upravlja z dvema reaktorjema, medtem ko sta dva še v izgradnji, elektrarna Rovno obratuje s štirimi reaktorji, Južnoukrajinska pa s tremi.
Napad na jedrsko elektrarno je vojno, ki se v Ukrajini odvija že osmi dan, zasukal v popolnoma novo smer. »Evropejci, prosim, zbudite se. Povejte svojim politikom – ruske čete streljajo na jedrsko elektrarno v Ukrajini,« je v video posnetku dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je med drugim tudi prebivalce Rusije pozval k protestom.
»Neposredne nevarnosti za Slovenijo ni. URSJV spremlja situacijo, dodatno pri tem pomagajo kolegi iz ARSO, ki vsak dan izdelujejo napovedi o gibanju zračnih mas na področju Ukrajine,« so sporočili iz Uprave za jedrsko varnost. »Zaradi oddaljenosti in posebnosti posameznih jedrskih objektov ocenjujemo, da ni verjetno, da bi morebitno onesnaženje iz Ukrajine doseglo Slovenijo v krajšem časovnem obdobju tudi ob upoštevanju najbolj neugodnih vremenskih razmer.«
Tudi v primeru nesreče v delujoči elektrarni, kot je na primer Zaporožje, ni pričakovati scenarija podobnega letu 1986, ko se je nesreča v Černobilu zgodila zaradi drugačne zasnove elektrarne. Potrebno je tudi upoštevati, da je ta elektrarna oddaljena od Slovenije več kot 1.500 km, bližji sta elektrarni Hmeljnicki in Rivne, vendar še zmeraj na 1.000 km zračne razdalje, razširjanje do Slovenije pa omejuje tudi gorska veriga Karpatov, so še zapisali v izjavi za javnost.
Območje Černobilske elektrarne še vedno obvladujejo ruske enote
Seveda pa ne smemo pozabiti na jedrsko elektrarno Černobil, ki je bila pred nesrečo leta 1986, sestavljena iz štirih delujočih reaktorjev, dva pa sta bila v izgradnji.
Vir slike: Bloomberg.
Prvi reaktor je trenutno v fazi razgradnje, drugi je bil ugasnjen marca 1999, tretji pa decembra leto kasneje. Četrti reaktor je bil kot kraj nesreče sprva zaščiten s tako imenovanim Sarkofagom. Leta 2016 so zgradili in nad njim postavili novo zaščitno konstrukcijo. Reaktorja številka 5 in 6 sta bila v času nesreče v izgradnji, vendar nista bila nikoli dokončana.
Lokacijo Černobilske elektrarne so 24. februarja zasedle ruske vojaške enote. Kljub temu osebje elektrarne svoje naloge izvaja naprej, vendar v težavnih razmerah in z minimalno zasedbo. Ukrajinski upravni organ je pozval, da bi se omogočila zamenjava osebja, ki delo opravlja že polnih 9 dni.
Do danes ni bilo poslabšanja stanja na objektih, ki vključujejo skladišče izrabljenega goriva in drugih jedrskih snovi ter sarkofagu na reaktorju št. 4.
Vir slike: Live Science.
V prvih dnevih okupacije je prišlo do povišanja meritev sevanja na območju Černobila, vendar točnega razloga niso uspeli ugotovili. Ukrajinski regulativni organ je ugibal, da bi lahko višje številke povzročila vojaška vozila, ki so v okolici dvigovala velike količine onesnaženega prahu.
Druga domneva je, da so se merilniki, ki vsebujejo občutljivo elektronsko opremo, dejansko odzvali na elektronske motnje, ki jih vojska uporablja za preprečevanje komunikacij na bojnem področju.
Odčitki, ki jih je sporočil regulator so nizki in ostajajo v varnem območju, zato je IAEA ocenila, da ne predstavljajo nobene nevarnosti za javnost.
Powered by Contextual Related Posts
