Vsako leto se ob približevanju 8. marca, mednarodnega dneva žensk, sprožijo številne razprave, odvijajo se številni dogodki. A tako kot ob marsikaterem drugem mednarodnem dnevu se tudi v tem primeru, ko se ob koncu dneva obrne list na koledarju, pozabi tudi na izrečeno na dogodkih.
Pogosto dobimo ženske servirano tudi vprašanje, kaj bi sploh še rade. Imamo volilno pravico, živimo v delu sveta, kjer je nenazadnje vsakomur dovoljeno ne le voliti ampak tudi biti voljen. Pri vpisu v šole spol ni ovira, pri zaposlitvi spol ni ovira, za delo spol ni ovira, ali vsaj naj bi bilo tako. Realna slika pa je še vedno precej drugačna.
Enakost spolov je eno od temeljnih načel Evropske unije. A kljub temu, da je bil dosežen velik napredek, vrzeli še vedno obstajajo. Na trgu dela ženske še vedno prevladujejo v slabše plačanih sektorjih, na vodilnih položajih pa jih je premalo. Ženske v Evropski uniji (EU-27) v povprečju zaslužijo 16 % manj kot moški, čeprav so med posameznimi državami velike razlike.
In kako je v politiki?
Politika je (še vedno) pretežno moška domena. Če odmislimo vse drugo, nam to dokazuje že sama volilna zakonodaja, ki določa tako imenovane spolne kvote: zakon zahteva vsaj petintridesetodstotno zastopanost posameznega spola. Tem kvotam se reče spolne, da izraz ne bi bil diskriminatoren ali če hočete, seksističen, vsi pa vemo, da so to pravzaprav ženske kvote. In da bi bilo brez teh kvot med izvoljenimi še veliko manj žensk, kot jih je danes, ženske pa bi na predvolilnih shodih še vedno zgolj stregle kanapeje in piškote in se prijetno smehljale, da bi bile fotografije lepše. Da ne bo pomote, vse to z veseljem počnemo, želimo si pa tudi česa več.
A sama zakonodaja, ki določa, da mora biti na listi vsaj petintrideset odstotkov manj zastopanega spola, še ne pomeni, da bo tudi izvoljenih več žensk. Znotraj vsake izmed osmih volilnih enot je enajst volilnih okrajev, ki niso vsi enako izvoljivi. Ženske tako običajno pristanemo v okrajih, kjer ima stranka slabo podporo in tako kandidatka nima veliko možnosti – so tudi izjeme, vendar so redke.
Česa je deležna ženska, ki navkljub vsemu uspe?
Predvsem mnogih predsodkov in opazk. Nikoli nisem zasledila, da bi moškega, očeta, ki se poteguje za pomemben položaj, kdo vprašal: Kdo pa skrbi za vaše otroke, medtem ko se odvija kampanja? Ali pa: A vas ne skrbi, da bodo otroci pogrešali očeta, ko boste dolge ure presedeli v parlamentu daleč od doma?
Ženske smo takih in podobnih vprašanj deležne kar naprej. Kot da bi ta vprašanja sploh potrebovale, saj se že same pogosto počutimo dovolj krivo, čeprav se nam ne bi bilo treba. Nenazadnje se izpostavljamo prav zato, da bi se nekaj premaknilo, da bi ti naši otroci v prihodnje bolje živeli.
Okrogla miza: Do kdaj bomo samo kvote?
Vse te izzive bodo v pogovoru poskušale nasloviti na omizju z naslovom Do kdaj bomo samo kvote?, ki se bo odvijalo v prostorih občine Litija, na naslovu Jerebova 14, 1270 Litija, v četrtek, 10. marca 2022, s pričetkom ob 17. uri.
Dogodek organizira Slovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki. Z mag. Vesno Starman in Suzano Laro Krause bodo razmišljale ženske, ki jim je na tak ali drugačen način veliki met uspel in sicer mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Lijana Lovše, podžupanja občine Litija, Darija Jamnik, predsednica glavnega odbora SLS, Kaja Galič, predsednica Nove generacije SLS, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo in mag. Polona Rifelj, državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti.
Dogodek lahko spremljate v živo ali preko video prenosa na Facebook strani časopisa Slovenec.
Vabljeni!
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so namreč ženske v tekstilni industriji v New Yorku protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam. Dan žena je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
