EU namerava z Zakonom o digitalnih trgih pritisniti na največja tehnološka podjetja
Evropska unija je v zadnjih letih postala znana po tem, da ima ene najstrožjih pravil na svetu za regulacijo poslovanja velikih tehnoloških podjetij, kot so Apple, Google in Amazon. Na zadnje so slednjim stopili na prste z dobro poznanimi pravili GDPR, s katerimi so bolje zaščitili osebne podatke ljudi na spletu.
Do konca tega meseca pa naj bi Evropska Unija zaključila pogajanja o novem zakonu, imenovanem Zakon o digitalnih trgih (DMA). S tem predlogom bodo poskušali tehnološke velikane prisiliti k spremembi načina poslovanja tako, da bi se vzpodbudilo odprtost trgov.
Vir slike: Evropski parlament.
»Resnično pričakujemo, da bomo lahko v četrtek dosegli dogovor, da bomo lahko podprli zakon o digitalnih trgih,« je dejala francoska evropska poslanka Stephanie Yon-Courtin, ključna podpornica zakona. To je »zgodovinski zakon, ki bo spremenil pravila igre,« je dodala.
Na koga cilja DMA?
Sprejetje Zakona o digitalnih trgih bi regulatorjem v Bruslju dalo moč, da lahko natančno in ažurno preučijo poslovne odločitve tehnoloških velikanov, zlasti ko ti prevzamejo obetavna start up podjetja. Zakon bi določil tudi obsežen seznam, kaj podjetja lahko in kaj ne smejo delati, vključno s tem, da mora Apple odpreti svojo trgovino z aplikacijami za konkurenčne plačilne sisteme, čemur se že leta na sodiščih odločno upira.
DMA vsebuje dva kriterija, s katerimi bodo določili, katera podjetja bodo morala spoštovati določena pravila. Taka podjetja imenujejo »vratarji« oziroma Gatekeepers. Prvič, podjetje mora zagotavljati »storitev osnovne platforme«. Novi zakon bo opredelil seznam teh storitev, ki bo vključeval spletne iskalnike, operacijske sisteme in spletne tržnice. Drugič, podjetje mora pomembno vplivati na evropski trg ter imeti utrjen in dolgotrajen položaj.
Vir slike: Actu FR.
DMA ima kar nekaj kritikov, med njimi pa so seveda najglasnejši Amazon, Apple, Alphabet (Google) in Meta (nekdanji Facebook), ki so glavni cilji novega zakona. Med glavnimi pomisleki se nahaja skrb, da bo DMA dolgoročno zmanjšal inovativnost, kratkoročno pa poslabšal storitve.
Apple že dolgo oporeka novemu predlogu, navaja pa predvsem možna varnostna tveganja, ki bi jih lahko povzročila uveljavitev zakona. Ta predlog je namreč podoben predlogu zakona, ki so ga predlagali uradniki v ZDA in ki bi prisilil Apple, da dovoli nalaganje aplikacij tudi iz drugih virov (in ne samo iz App Store) na iPhone in iPad.
Cilj Zakona o digitalnih trgih je ustvariti konkurenci prijazno okolje na digitalnih trgih. Ukrepi bi prisilili Apple in Google, da uporabnikom dovolita, da lahko odstranijo vnaprej nameščene aplikacije na svojih napravah, poleg tega pa bi podjetja morala odstraniti prilagajanje rezultatov iskanja v svojo korist. V sklopu zakona bi morala biti tudi zagotovljena večja preglednost oglaševalskih meritev.
DMA bi po trenutnih kriterijih vplival predvsem na družbeno omrežje Facebook, Googlov spletni iskalnik, na operacijske sisteme, kot so Microsoftov Windows, Applov iOS in Googlov Android ter spletne tržnice, kot je Amazon.
Vir slike: EBM.
Druge storitve, ki bi jih novi zakon prav tako reguliral, lahko vključujejo spletna mesta za izmenjavo videoposnetkov, kot je Googlov YouTube, storitve takojšnjega sporočanja, kot je Facebookov Whatsapp, Googlove in Facebookove storitve digitalnega oglaševanja ter druge spletne storitve, ki povezujejo podjetja in potrošnike, kot so spletna mesta za rezervacije potovanj in nastanitev ter platforme za dostavo hrane.
Kršitelje zakona, ki bi lahko začel veljati že letos, bi lahko zaradi ponavljajočih se prekrškov kaznovali z globami v višini do 20 odstotkov svetovnih prihodkov, kar lahko pomeni tudi več deset milijard ameriških dolarjev.
Trije cilji za boljšo konkurenčnost na digitalnih trgih
Eden izmed ciljev DMA je prisiliti digitalne platforme, da svoje poslovne uporabnike in potrošnike obravnavajo bolj pravično. Toda večina pravil je namenjena povečanju konkurenčnega pritiska na digitalne trge. Ta pravila imajo tri cilje.
Prvi je povečanje konkurence za osnovne platforme, kot so Googlov spletni iskalnik, Amazonova tržnica ali Facebookovo družbeno omrežje. Ena izmed zadev, ki jo zato ta pravila obravnavajo, je sposobnost platform, da stranke in poslovne uporabnike »zaklenejo« oziroma jih naredijo odvisne. Te platforma na primer ne bodo mogle več preprečiti podjetjem, da stopijo v stik s svojimi strankami oziroma da prihodnje transakcije opravijo izven platforme.
Poleg tega nova pravila konkurenčnim platformam olajšajo poslovanje tako, da ne potrebujejo lastnega (ogromnega) nabora podatkov, ki ga danes uživajo tehnološki velikani. Manjšemu tekmecu Googlovega iskalnika bi tako na primer omogočil dostop do Googlovih baz podatkov, ugotavljajo na Centru za evropske reforme.
Drugi cilj je ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev na spletnih tržnicah. Nekatera vodilna podjetja namreč upravljajo s tržnicami ali trgovinami z aplikacijami, kjer prodajajo svoje izdelke, hkrati pa dovolijo drugim podjetjem, da predstavijo svoje izdelke. DMA bo poskušal zagotoviti, da lastniki tržnic ne bodo mogli uporabljati svojih platform za nepošteno izpostavljanje lastnih izdelkov.
Vir slike: Evropski parlament.
Kot tretji cilj pa je predstavljeno povečevanje konkurenčnosti na področju pomožnih storitev, torej tistih, ki niso del osnovne platforme, ampak pogosto pridejo v paketu. Trgovci lahko na primer objavijo svoje izdelke na Amazonovi tržnici in lahko nato plačajo Amazonu za dostavo svojih artiklov ali uporabijo dostavno storitev tretje osebe.
DMA torej ureja to, kako lahko določeno podjetje uporablja svojo osnovno platformo za promocijo ali izboljšanje svojih pomožnih storitev. Spletni iskalnik, kot je Google, lahko namreč lastno pomožno storitev navede kot prvi rezultat iskanja, tudi če to ni najboljši odgovor na iskalno poizvedbo. Na ta način bi imela velika tehnološka podjetja manj prednosti pred manjšimi, ki nimajo svoje velike in popularne platforme.
V ZDA želijo, da Evropska Unija Zakon o digitalnih trgih spremeni
Ameriški poslanci pozivajo svojega predsednika Joeja Bidna, naj se pogovori z voditelji EU in jih prepriča, naj spremenijo predlagani zakon o digitalnih trgih, saj »nepošteno« cilja predvsem ameriška tehnološka podjetja.
Po poročanju CNBC je skupina 30 poslancev v svojem pismu dejala, da so »zelo zaskrbljeni, ker je predlagani pristop EU k spodbujanju konkurence med digitalnimi platformami nepošteno usmerjen proti ameriškim delavcem, saj določa, da so nekatera ameriška tehnološka podjetja ‘vratarji’ na podlagi namerno diskriminatornih in subjektivnih kriterijev.«
V zadnjih osnutkih je sicer jasno, da želijo vse tri evropske institucije določiti taka merila, da bodo status »vratarja« dobila tudi nekatera evropska in druga podjetja in ne zgolj velike ameriške platforme. Po trenutnih kriterijih bi se v mrežo pravil ujela tudi Booking.com in TikTok.
»Kot so evropski voditelji jasno nakazali, DMA v trenutni obliki, ni motiviran na podlagi skrbi glede ustreznega tržnega deleža, ampak na podlagi želja po omejitvi ameriških podjetij v Evropi, da bi evropska podjetja lahko zrastla,« so še zapisali ameriški poslanci.
Powered by Contextual Related Posts
