Dan norcev, ali če hočete, dan šaljivcev, ki si ga vsako leto lahko privoščimo prvega aprila, je običaj dolg že več stoletij. V vsaki kulturi ga sicer izkoristijo na malo drugačen način, natančen izvor tega običaja pa kljub številnim teorijam ostaja skrivnost. Prvoaprilske tradicije vključujejo potegavščine ali praktične šale, ki se običajno končajo s klicem »Prvi april!«
Zgodovina prvoaprilskih potegavščin
Sicer neuradni praznik je leta 1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Na ta dan naj bi si dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar bi bil kralj skoraj ob krono.
Nekateri zgodovinarji domnevajo, da prvoaprilske šale segajo v leto 1582, ko je Francija zamenjala julijanski koledar za gregorijanskega, kot je to zahteval Tridentinski koncil leta 1563. V julijanskem koledarju, tako kot v hindujskem koledarju, se je novo leto začelo s spomladanskim enakonočjem, ki je vsako leto okoli 1. aprila.
Ljudje, ki so jih novice v tistem času težje dosegle, pa tudi tisti, ki niso želeli priznati novega datuma novega leta, so ga namesto 1. januarja še vedno praznovali med zadnjim tednom marca in 1. aprilom. Te ljudi so imenovali »aprilski norci«, deležni pa so bili tudi potegavščin, med katerimi je bila tudi ta, da so jim na hrbet pripenjali ribe izrezane iz papirja. »Aprilska riba« naj bi simbolizirala mlado ribo, ki se hitro prime na vabo, s tem pa tudi lahkoverno osebo.
Vir slike: Depositphotos.
Zgodovinarji, ki so se ukvarjali s starim Rimom, so prvi april povezovali tudi s festivali, kot je Hilaria (latinski izraz za veselje), ki so jih v starem Rimu konec marca praznovali privrženci kulta Kibele. Običaji povezani s tem festivalom so vključevali tudi preoblačenje v druge ljudi in posmehovanje sodržavljanom, tudi sodnikom. Festival naj bi navdihnila egipčanska legenda o Izidi, Ozirisu in Setu.
Nekateri menijo, da je bil v preteklosti prvi april vezan na spomladansko enakonočje ali prvi pomladni dan na severni polobli, ko je mati narava preslepila ljudi s spreminjajočim se, nepredvidljivim vremenom.
Karkoli je že prispevalo k začetku prvoaprilskih potegavščin, je dejstvo, da se je običaj razširil po malodane vsem svetu. V prvoaprilske šale so se vključili tudi mediji, ki so z odlično pripravljenimi novicami preslepili svoje občinstvo.
Medijske potegavščine
Marsikdo danes res da več ne ve, od kje pride hrana v trgovino. Prvega aprila 1957 je BBC poročal, da so švicarski kmetje doživeli rekorden pridelek špagetov. Pri tem so pokazali posnetke ljudi, ki nabirajo rezance z dreves.
Pogosto si mediji privoščijo tudi politike. Leta 1992 je National Public Radio objavil spot z nekdanjim predsednikom Richardom Nixonom, ki je dejal, da se znova poteguje za predsednika. Seveda v spotu ni nastopil Nixon, ampak igralec.
Tudi v Slovencu smo si vas pred dvema letoma privoščili, ko smo objavili novico z naslovom SLS in DeSUS pred združitvijo?
Lani se je prvega aprila zaustavilo javno življenje
Sicer pa smeh ni greh, kakšna prijetna šala lahko tako vam kot tudi vsem okoli vas polepša dan. Lansko leto nam sicer ni bilo do pretiranega smeha na ta dan. S prvim aprilom se je namreč zaustavilo javno življenje, pa to ni bila prvoaprilska šala. Bližali smo se namreč mejniku t. i. rdeče faze vladnega semaforja oziroma sedemdnevni incidenci 1000 okuženih. Trenutno je povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh sicer 2601, a semaforja ni več.
Zapiranja družbe zaenkrat ne bo, ta hude seve smo premagali, po več kot dveh letih boja s covidom-19 imamo vse informacije, znanje in napotke, kako ravnati, da se okužbi v čim večji meri izognemo. Ta težke seve so premagali tisti bolj nalezljivi, ki prinašajo lažji potek bolezni. Se pa z letošnjim prvim aprilom začenja neki drugi boj. Ali pa se nadaljuje. Prehajamo v zadnjo fazo predvolilne kampanje pred volitvami v DZ RS ali kot pravijo nekateri: začenja se zadnja etapa boja, po katerem bo Slovenija ponovno rešena – in to že četrtič.
Powered by Contextual Related Posts
