Tehnološki velikani se potegujejo za naziv internetnega kralja vesolja
V katero smer se obrneš, ko imaš na Zemlji skorajda vse? Ustanovitelj vesoljsko transportnega podjetja SpaceX Elon Musk in izvršni predsednik Amazona Jeff Bezos vidita odgovor na to vprašanje v vesolju – kamor se v sklopu svojih novih projektov tudi odpravljata.
Projekta Kuiper (Amazon) in SpaceX pa sta samo dva izmed številnih podjetij in vladnih agencij, ki tekmujejo pri pošiljanju širokopasovnih satelitov v nizko zemeljsko orbito, s katerimi bodo lahko na določenih trgih konkurirali s tradicionalnimi ponudniki širokopasovne internetne povezave.
Amazon je v ponedeljek napovedal naložbo v svojo satelitsko internetno storitev, vredno več milijard ameriški dolarjev. Projekt Kuiper, ki predstavlja Amazonovo različico SpaceX projekta Starlink, si je v naslednjih petih letih zagotovil do 83 izstrelitev, s katerimi bi v orbito popeljali svojo floto z več kot 3.000 sateliti. V kolikor jim to uspe, bi satelitska konstelacija lahko zagotavljala širokopasovne internetne storitve potrošnikom, podjetjem in vladnim agencijam.
Za izstrelitve so bili sklenjeni dogovori s tremi ločenimi raketnimi podjetji. United Launch Alliance, skupno podjetje Boeinga in Lockheed Martina, bo izvedlo 38 izstrelitev. Arianespace, ki je nedavno v vesolje poslalo teleskop James Webb, jih bo izvedlo 18. Blue Origin, drugo vesoljsko podjetje Jeffa Bezosa pa bo pod svoje okrilje vzelo 12 izstrelitev, z možnostjo razširitve na 15.
Izključitev podjetja SpaceX iz zgornjega seznam je jasen znak, da bo projekt Kuiper neposredna konkurenca Starlink satelitom, poroča ameriški medij Morning Brew.
Sicer pa ima tekmovalnost med Muskom in Bezosom globoke korenine. Tako ustanovitelja kot tudi njuni podjetji se že leta borijo za prevlado v orbiti, tekmujejo za donosne vladne pogodbe in se medsebojno kritizirajo glede vesoljskih podvigov.
V lanskem letu je NASA sklenila pogodbo v vrednosti 2,9 milijarde dolarjev s podjetjem SpaceX. Blue Origin je NASO zaradi tega tožil, vendar tožbo izgubil. Blue Origin je postopku oddaje ponudb pripisal napake, na kar je Musk tvitnil: »Če bi vas lobiranje in odvetniki lahko spravili v orbito, bi bil Bezos zdaj že na Plutonu.«
Bezos pa je med drugim kritiziral idejo o življenju na Marsu, ki je osrednjega pomena za vizijo SpaceX za prihodnost, češ da bi bilo življenje na Mount Everestu v primerjavi z rdečim planetom raj.
Pri Amazonu in Blue Origin bodo v vsakem primeru potrebovali še kar nekaj časa, da dohitijo Starlink, ki je že izstrelil okoli 1900 satelitov in ima približno 250.000 naročnikov.
Na storitve Starlink omrežja se lahko naročimo tudi pri nas in sicer preko njihove spletne strani. V primeru, da internetno povezavo uporabljamo v vsakdanje namene pa se zaenkrat naročnina v višini 99 evrov na mesec ne splača. Poleg tega bi morali za samo opremo plačati 644 evrov, za njeno dostavo pa še dodatnih 84 evrov.
»Uporabniki lahko pričakujejo, da bodo na večini lokacij videli hitrosti prenosa med 100 Mb/s in 200 Mb/s in zakasnitev do 20 ms,« je zapisano na spletni strani. Sicer pri Starlink stavijo predvsem na to prednost, da lahko dostop do interneta pridobi prav vsako gospodinjstvo, ne glede na oddaljenost od potrebne infrastrukture (kot je optika).
Kaj vsi ti projekti pomenijo za vesolje?
Po besedah vodilnega opazovalca orbite Jonathana McDowella, astronoma Harvard-Smithsonian Centra za astrofiziko, je bilo konec leta 2021 v orbiti okoli 5000 aktivnih satelitov. To je skoraj petkratni skok od leta 2010.
V kolikor bodo Elon Musk, Jeff Bezos, Boeing, Kitajska in drugi sledili svojim ambicioznim načrtom za vzpostavitev flot satelitov v nizki Zemljini orbiti, bi to lahko pomenilo več kot 30.000 novih satelitov, ki bodo krožili okoli našega planeta čez 10 let.
Vprašanje, kako dobro lahko upravljamo z vsemi temi komercialnimi konstelacijami, da se izognemo morebitnim trkom, nekaterim vesoljskim opazovalcem ne da spati, so zapisali pri CNET.
Leta 2019 je moralo evropsko vesoljsko plovilo izvesti manever izogibanja, da bi preprečilo trčenje s Starlink satelitom. SpaceX je v opravičilo navedel »hrošča v našem sistemu za klicanje«, ki je povzročil prekinitev komunikacije, kar je privedlo do incidenta. O »vesoljskih« smeteh, ki napolnjujejo prostor nad Zemljo, smo pisali tudi v Slovencu.
Hugh Lewis, ki vodi raziskovalno skupino za astronavtiko na Univerzi v Southamptonu, pojasnjuje, da upravljanje Starlink omrežja pravzaprav pomeni zapleteno koordinacijo, ki vključuje 18. vesoljsko krilo Vesoljskih sil ZDA (USSF) in sekundarne ponudnike satelitskih informacij, kot je LeoLabs. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da gre tukaj samo za enega operaterja.
»Ključna točka je, da to ni izključno v domeni SpaceX,« je za CNET povedal Lewis. »Nasprotno pa ima SpaceX pomembno odgovornost za vzdrževanje varnega okolja za vsako misijo, ki uporablja ozirom gre skozi orbitalno lupino kjer se nahaja Starlink. Odločitve, ki jih sprejme SpaceX za upravljanje Starlink, imajo veliko širši vpliv, kot smo morda pričakovali, ko je bila konstelacija predlagana in odobrena s strani [Zvezne komisija za komunikacije].«