Naprej na vsebino

Volitve v DZ RS: Prazno besedičenje ali konkretni ukrepi?

Po tem, ko smo včeraj pokukali v zakulisje soočenja v Zagorju ob Savi, ki je eden izmed manjših okrajev, smo danes pod drobnogled vzeli soočenje v enem izmed večjih okrajev: Maribor 1, ki zajema del občine Slovenska Bistrica, celotno občino Rače-Fram, del občine Hoče-Slivnica in del občine Maribor. Javno televizijsko soočenje kandidatov in kandidatk za volitve v državni zbor, ki kandidirajo v tem volilnem okraju, je pripravil TV Studio Bistrica v sodelovanju s spletnim portalom Bistričan.si.

V tem okraju za poslanca kandidira 20 kandidatov v naslednjem vrstnem redu: Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo – Matej Ferk Čauči, Gibanje Svoboda – Tomaž Lah, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba – Tanja Miličić, Vesna – zelena stranka – Katja Beck Kos, Slovenska demokratska stranka – SDS – Barbara Klajderič, Nova Slovenija – Krščanski demokrati – Andrej Šauperl, Levica – Vladimir Šega, Za ljudstvo Slovenije – ZLS – Bojan Papež, Piratska stranka Slovenije -Tomas Tišler, Povežimo Slovenijo (KONKRETNO, ZELENI, SLS, NLS, NS) – Monika Kirbiš Rojs, Gibanje Zedinjena Slovenija – Zsi – Urban Šiško, Domovinska liga – DOM – Slavko Sajko, Stranka Alenke Bratušek – Luka Vodušek, Naša dežela – Polona Pivec, Lista Marjana Šarca – Miran Križnjak, Državljansko gibanje Resni.ca – Marinka Valand, Naša prihodnost in Dobra država – Urška Makovec, Slovenska nacionalna stranka – SNS – Katarina Žunko, DeSUS – Naja Gajzer, Socialni demokrati – SD – Nastja Trajkovič.

Soočenja, ki je potekalo v torek, 12. aprila, v Kulturnem domu na Zgornji Polskavi, se jih je izmed vseh teh udeležilo sedem: Slavko Sajko (DOM), Nastja Trajkovič (SD), Vladimir Šega (Levica), Miran Križnjak (LMŠ), Andrej Šauperl (NSi), Barbara Klajderič (SDS) in Monika Kirbiš Rojs (Povežimo Slovenijo).

Pogovor sta vodila Tomaž Ajd in Natalija Sinkovič, ki sta odlično skrbela tudi za uravnoteženo odmerjen čas za vse kandidate.

Soočenje: Tomaž Ajd in Natalija Sinkovič. Vir slike: posnetek zaslona KTV Studio Bistrica.
Tomaž Ajd in Natalija Sinkovič.
Vir slike: posnetek zaslona KTV Studio Bistrica.

Kako zagotoviti dostopnost do zdravstvenih storitev za vse državljane in kako obvladati nedopustno dolge čakalne dobe?

Kandidati so soočili svoje mnenje glede dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki je bila zadnji dve leti še dodatno okrnjena, čeprav stanje že pred tem ni bilo rožnato. Med krivci so bili pogosto omenjeni koncesionarji in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), med predlogi za izboljšanje situacije so se znašli tako nagrajevanje zdravnikov kot tudi ukinitev koncesij in ZZZS. Sicer pa bi eni gradili, štipendirali potrebne kadre, drugi pa bi sprejemali resolucije.

Barbara Klajderič (SDS) je dejala, da problem zdravstva niso le čakalne vrste, ampak tudi odkloni, ki bi jih bilo treba sankcionirati, najdaljše čakalne dobe pa so tam, kjer je največji deficit zdravnikov. Med rešitvami je izpostavila povečanje število osebnih zdravnikov, nagrajevanje glede na število opredeljenih oseb, finančne stimulacije za specializante, razbremenitev zdravnikov administrativnih obremenitev, ZZZS pa mora postati aktivni kupec za svoje zavarovance.

Nastja Trajkovič (SD) je poudarila, da je treba omejiti delo zdravnikov, ki hkrati delajo v zasebnem in javnem sektorju. Za čakalne dobe je krivo tudi neustrezno razporejanje finančnih sredstev. Zdravnikom bi postavili normativ, koliko in kakšne storitve mora posamezen zdravnik opraviti. Po njenem mnenju smo bili šele zadnji dve leti priča mahinacijam pri nabavi medicinske opreme, dvig plač medicinskih sester in dvig plač osebnih zdravnikov.

Mag. Monika Kirbiš Rojs (Povežimo Slovenijo) je izpostavila, da se problemi v zdravstvu niso začeli nabirati šele zadnji dve leti, za kar je v veliki meri krivo tudi to, da je bila do preteklega leta zakonodaja na področju zdravstva iz leta 91. »Najprej je bilo treba spremeniti zakon o investicijah o zdravstvu, da bomo lahko gradili prepotrebno infrastrukturo, strategijo za ravnanje z medicinskimi kadri, poleg tega pa je treba začeti delati na digitalizaciji, da nas ne bodo pošiljali od okenca do okenca.« Iz pobude ReactEU se financira pljučni oddelek v UKC, na Pohorju nastaja negovalna bolnišnica, iz sredstev NOO se bo gradila infekcijska klinika v Mariboru, kapacitete se širijo tudi za področje otroških dispanzerjev, patronažnih služb in centrov za duševne zdravje. »Trenutno je 130.000 prebivalcev brez družinskega zdravnika, zato je bil prvi korak, da se dajo štipendije za to področje.«

Andrej Šauperl (NSi) je zadnji dve leti član sveta zavoda UKC Maribor, meni, da je problem tako sistemski kot tudi organizacijski. V mariborskem UKC primanjkuje medicinskih sester, je dejal, in predlagal rešitev, ki bo najverjetneje marsikoga presenetila: »V NSi bi želeli to rešiti sistemsko, da bi naredili zdravstvo dostopno vsem – ko dobiš napotnico mora ta veljati tako pri zdravniku v javnem zdravstvu kot pri zdravniku s koncesijo, naslednji korak, ki bi ga naredili, pa bi koncesije ukinili«. Poleg tega je treba odpraviti monopol ZZZS, je dodal.

Kandidati med soočenjem na Zgornji Polskavi. Vir slike: posnetek zaslona KTV Studio Bistrica.
Kandidati med soočenjem na Zgornji Polskavi.
Vir slike: posnetek zaslona KTV Studio Bistrica.

Miran Križnjak je dejal, da LMŠ predlaga resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva. Prav tako stremijo k temu, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje in da se okrepi ZZZS. Menijo tudi, da je treba omejiti delo zdravnikov, ki se bodo morali odločiti, ali so v zasebnem ali javnem zdravstvu. »Kjer so dolge čakalne dobe, tem zdravnikom se ne bi dovolilo opravljati dela pri zasebnikih, dokler so v javnem zdravstvu dolge čakalne vrste.«

Vlado Šega je dejal, da si tudi v Levici prizadevajo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vzrok za zaostanke je po njihovem mnenju popoldansko zasebno delo zdravnikov. »Nobena gospodarska družba ne bo pustila delavcu, za katerega plačuje zavarovanje, pokojnino, nadure, počitek, da dela v istem segmentu v nekem privatnem sektorju.« Konkurenca po njegovem mnenju še nikoli ni prinesla nobene dobrobiti. Deficitarni poklici, meni, so le tam, kjer so ljudje slabo plačani.

»Mi mislimo, da je zdravstvo preveč pomembna stvar, da bi o njej odločali politiki,« je dejal Slavko Sajko, DOM, »zato naj se prepusti zdravnikom«. Prav tako ni prav, da družinski človek s službo čaka na operacijo enako dolgo kot nekdo, ki ni nikoli delal, ali je brezdomec in to ni pravično, je poudaril. »Vse družinske bi odpustili, jim dali njihove ambulante v odkup in naj to dejavnost opravljajo kot serviserji avtomobilov.«

Položaj mladih brezposelnih, prekarno delo in dostop do stanovanj

Pri tem vprašanju se je večina kandidatov bolj kot na reševanje problematike prekarcev (s.p.-jev) osredotočala na preganjanje in ukinjanje le-teh. Kot priročni krivci za draga stanovanja pa so se našli tudi priseljenci.

Križnjak (LMŠ): Prekarno delo ne prinaša nobene socialne varnosti, a nekaterim to delo odgovarja, zato se ga rešiti ne bomo mogli. Predlagana rešitev: podjetjem, ki ne zaposlujejo prekarcev, bi dali za nagrado certifikate, svoje pa morajo opraviti tudi inšpekcijske službe.

Šega (Levica): V socialističnih časih je bilo po njegovem mnenju delo in stanovanje dobiti veliko lažje kot sedaj, čeprav ni bilo jogurtov. »Imamo eno najboljših delovnih zakonodaj, ki pa je tudi najbolj grobo kršena.« Stanovanja se gradijo po principu kapitala. Politika mora to urediti in začeti graditi poceni dostopna stanovanja in urediti razmere na tržišču.

Šauperl (NSi) je ugotovil, da NSi in Levica najdejo skupne točke, ker poznajo sistem prekariata. Rešitev vidijo v spodbudah delodajalcem, da bodo delavce zaposlovali po zakonodaji, na drugi strani pa okrepiti inšpekcijske službe, ki se ukvarjajo s kršitvami delovne zakonodaje, da bodo prekariat preprečevali. »V Sloveniji je veliko praznih stanovanj, zato je treba spremeniti zakonodajo, da stanovanja ne bodo več neobdavčena naložba in s tem bomo lastnike spodbudili, da jih bodo dali na trg ali v najem.«

Monika Kirbiš Rojs (Povežimo Slovenijo) in Barbara Klajderič (SDS). Vir slike: posnetek zaslona KTV Studio Bistrica.
Monika Kirbiš Rojs (Povežimo Slovenijo) in Barbara Klajderič (SDS).
Vir slike: posnetek zaslona KTV Studio Bistrica.

Kirbiš Rojs (Povežimo Slovenijo) je dejala, da rabimo konkretne ukrepe ne pa samo praznih besed. »Če bomo imeli močno gospodarstvo, bodo tudi zaposlitve za mlade, bo pa treba tudi vpeljati podjetniško logiko pri mladih, mogoče celo uvesti predmet podjetništva v osnovne šole. Prav tako bo treba narediti nekaj na šolskem sistemu, povezati bo treba trg dela, gospodarstvo in sam šolski sistem, da bodo mladi vedeli, kam se vpisujejo in ali bodo imeli službe. Zakon o dohodnini, ki je bil sicer deležen veliko kritik, vsebuje tudi konkreten ukrep, da podjetja dobijo olajšave, če zaposlijo mlade. Pomembna je tudi decentralizacija, da bodo službe v okoljih, v katerih živijo. Stanovanja, tudi najemna, se gradijo, do leta 2025 se predvideva okrog 5000 novih stanovanj, sprejeta pa je bila tudi jamstvena shema za mlade, po kateri bo dala država jamstvo pri najemu kredita z ročnostjo do 30 let.«

Sajko (DOM) je dejal, da je stanovanj v Sloveniji dovolj, je pa jih treba obnavljati, problem predstavlja tudi 115.000 tujih delavcev in njihove družine, ki najemajo stanovanja in s tem dražijo najemnine. Priseljevanje povzroča tudi nižanje plač, je dodal. Celotna družba je po njegovem mnenju popolnoma zavožena, saj mladi študirajo predolgo, se zaposlijo prepozno in prepozno imajo otroke.

Trajkovič (SD) je izpostavila, da je že sama prekarka od svojega 17 leta. Problem prekarnosti po njenem mnenju je različna obdavčitev in različna višina socialnih prispevkov. »Potrebna je izenačitev pravic iz dela, pravice iz dela v nestandardnih oblikah je treba čimbolj približati pravicam iz dela v rednem delovnem razmerju.« SD so predlagali zakon o izgradnji 10.000 javnih najemnih stanovanj, je dejala. Po repliki Kirbiš Rojsove, ki je vprašala, zakaj tega v preteklih letih niso že storiji, je dejala, da zato, ker niso imeli finančnega ministrstva, ki pa z gradnjo stanovanj pravzaprav nima kaj veliko opraviti.

Klajderič (SDS): Nujna je vzpostavitev enakih pravic in obveznosti vseh pogodbenih strank, ne glede na vrsto pogodbe, potrebna je sprememba področne zakonodaje in soglasje socialnih partnerjev. Na področju stanovanj za mlade je bil v tem mandatu sprejet zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon, ki onemogoča podaljševanje pridobivanja gradbenih dovoljenj, sprejeta je bila novela stanovanjskega zakonika, sprejet je bil tudi zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade.

Kandidati med soočenjem na Zgornji Polskavi. Vir slike: posnetek zaslona KTV Studio Bistrica.
Kandidati med soočenjem na Zgornji Polskavi.
Vir slike: posnetek zaslona KTV Studio Bistrica.

O decentralizaciji tako in drugače

Tudi o vprašanju decentralizacije so imeli sodelujoči precej različno mnenje. Sajko (DOM) meni, da je dobro, da je oblast v Ljubljani in naj tam kar ostane, ustanavljanje pokrajin bi samo dodatno obremenilo okolje in povišalo davke. Šauperl (NSi) je dejal, da o decentralizaciji govorimo že 70 let, še vedno pa imamo vse organe v Ljubljani in na silo nekoga nekam seliti nima smisla, hkrati pa v NSi menijo, da bi bilo dobro, da vsi uradi le niso v Ljubljani (iz tega razumemo, da bo treba ustanoviti nove urade, ki bodo izven Ljubljane, tisti, ki že obstajajo, pa naj ostanejo kjer so).

Trajkovič (SD) meni, da ni dovolj samo prenašanje državnih institucij, ampak je treba upoštevati gospodarske vidike in podjetja postavljati tja, kjer primanjkuje delovne sile (?). Država mora vlagati v razvoj vseh regij. Šega (Levica) je izpostavil, da je del decentralizacije tudi to, da ima vsak državljan dostop do pošte, banke, dela itd. »Ta boljša delovna mesta se selijo v Ljubljano, kar je povezano z delom, pa ostane v Mariboru,« je bil kritičen.

Križnjak je dejal, da decentralizacijo podpirajo tudi v LMŠ in želijo, da se ustanovijo pokrajine in da se po neki formuli razvijajo vse regije. Določene institucije bi se lahko preselile izven Ljubljane. Klajderič (SDS) podpira decentralizacijo in tudi relokacijo državnih institucij. Pomemben korak predstavlja tudi odprtje urada za demografijo v Mariboru. Kirbiš Rojs je dejala, da v Povežimo Slovenijo podpirajo decentralizacijo in spomnila, da je dr. Ivan Žagar, minister iz vrst SLS, že pred leti spisal vso zakonodajo, uredil prenos pristojnosti, a ni bilo dvotretjinske večine v parlamentu. »Pomemben korak v smeri decentralizacije bi bilo tudi enotno ministrstvo za regionalni razvoj in lokalno samoupravo, kot smo ga nekoč že imeli, tako bi imeli župani enotno točko in ne bi rabili hoditi od ministrstva do ministrstva,« je dodala.

Kaj so povedali o zakonu o dolgotrajni oskrbi in kako so pozvali na volitve pa si oglejte v posnetku.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice