Včeraj so v medijih zaokrožile novice, da v skladu z novim Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2), divjad na slovenskih tleh trenutno ni nikogaršnja last. Vlada je na stoti redni seji 4. novembra lani sprejela predlog Zakona o varstvu okolja ter ga posredovala v obravnavo in sprejem v Državni zbor RS. V tem predlogu (tako Lovska zveza Slovenije) naj ne bi bilo spremembe glede lastništva nad divjadjo, v sprejetem zakonu, ki je začel veljati 13. aprila, pa določbe, da je divjad v Sloveniji po predpisih o lovstvu državna last, ni več. S tem pa naj bi divjad na naših tleh postala nikogaršnja last.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Lovska zveza Slovenija je ob tem izrazila obžalovanje, da je »ministrstvo za okolje in prostor brez kakršnega koli razmisleka in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga preprosto črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča«. Spremembe, so poudarili, ne podpirajo, ker ustvarja razliko med zavarovanimi vrstami in ostalimi prostoživečimi živalmi. Kritično so dodali tudi, da bi se glede »na obstoječo prakso medresorskega usklajevanja o tovrstni spremembi Ministrstvo za okolje in prostor moralo uskladiti z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!«
V nekaterih krogih in tudi medijih so se pojavila ugibanja, da je ta sprememba zakona pravzaprav temelj za zasebna lovišča v Sloveniji. Glede tega so v Lovski zvezi Slovenije pojasnili, da temu ni tako, saj koncept Zakona o divjadi in lovu temelji na ureditvi državnih lovišč, ki divjad upravljajo brez koncesije, in lovskih družin, ki ob izpolnjevanju pogojev s podelitvijo koncesije pridobijo pravico do upravljanja lovišča.
Vir slike: LZS. Foto: Urša Kmetec.
Okoljsko ministrtvo: črtana določba ne povzroča sprememb pri ravnanju v naravi
Ministrstvo za okolje in prostor je danes pojasnilo, »da se upravljanje z divjadjo v ničemer ne spreminja. Določba o lastništvu divjadi se je v Zakonu o varstvu okolja črtala zato, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja«.
»Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) je določal, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države. Glede na to, da je navedena vsebina urejena že v področni zakonodaji, pa je bilo s strani Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS ugotovljeno, da bi urejanje posameznih vprašanj v zvezi z naravnimi dobrinami v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) pomenilo odstop od načel razdelitve zakonske materije po vsebinskih kriterijih, ki zagotavlja koncentracijo vsebin v področnih zakonih, s tem pa povečuje sistematičnost in predvidljivost pravnega reda na splošno.
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) že v uvodnem delu določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Last nad divjadjo prav tako ureja v delih, ki določajo, da divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča – lovskih družin – oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom. Zato se je določba, kot je bila v ZVO-1 glede lastništva divjadi na predlog Zakonodajno pravne službe državnega zbora, črtala oziroma novi Zakon o varstvi okolja (ZVO-2) zaradi navedenega ne določa več posebej, da je divjad lastnina države,« so pojasnili.
Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena. Zakon o ohranjanju narave (ZON) določa, da so rastline in živali pod posebnim varstvom države ter, da država ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo rastline ali živali, razen v primerih, posebej določenih z zakonom.
Tudi v ZDLov-1 je navedena problematika urejena na enak način, kot v ZON, in sicer, da Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih z ZDLov. Prvotno je bila v ZDLov sicer določena objektivna odgovornost za škodo, vendar je navedena ureditev prenehala veljati z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Odgovornost za škodo ni vezana neposredno na lastništvo države nad divjadjo.
Vir slike: Pixabay.
Kako bo poslej z izplačilom škod?
Načeloma tako, kot doslej: za škodo, ki jo povzroči divjad v lovišču ali lovišču s posebnim namenom na kmetijskih ali gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo. Vendar mora hkrati vsaka fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, ustrezno zavarovati svoje premoženje pred nastankom škode.
Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živalske vrste (rjavi medved, volk, ris itd.), sta pristojna Ministrstvo za okolje in prostor in Agencija RS za okolje.
Za škodo po divjadi na lovni površini odgovarja upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh škodo pisno prijaviti upravljavcu lovišča.
Za škodo po divjadi na nelovni površini (parki, naselja, vrtovi, igrišča, ceste, sprehajališča, itd.) odgovarja Republika Slovenija. Za škodo po divjadi na nelovni površini šteje vsa škoda, ki jo divjad povzroči neposredno površini oziroma stvareh, ki so trajno spojene s površino. Škodo mora oškodovanec prijaviti v treh dneh na krajevno pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.
