Naprej na vsebino

Si želite postati markacist? Zdaj je priložnost

Že daljnega leta 1893 so slovenski planinci ustanovili Slovensko planinsko društvo ter si prizadevali vzdrževati slovenske planinske koče in v slovenščini označevati planinske poti. V Slovenskem planinskem društvu je bilo prvotno sedem markacistov zadolženih za označevanje poti, oznake pa so bile zelo različne. Kasneje, pred sto leti, je zaživela Knafelčeva označba, bela pika, obkrožena z rdečim kolobarjem, ki ji rečemo tudi markacija.

Markacije so v gorah izjemnega pomena, tega se zavemo še posebej, če se znajdemo v megli, temi, na uničeni poti ali ko zaidemo. Za brezskrbne izlete, na katerih nas usmerjajo markacije, usmerjevalne table in urejene poti, skrbi skoraj 900 markacistov Planinske zveze Slovenije (PZS), ki zaradi vse večjega obiska gora potrebujejo nove in pomlajene moči.

Knafelčeva markacija. Foto: Suzana Lara Krause.
Knafelčeva markacija.
Foto: Suzana Lara Krause.

Povprečna starost markacistov se viša

Planinska zveza vabi k sodelovanju nove markaciste. »Pod okriljem Planinske zveze Slovenije je registriranih 884 markacistov in inštruktorjev markacistov vseh treh kategorij, vsak med njimi pa preračunano skrbi za več kot enajst kilometrov planinskih poti, kar recimo predstavlja skoraj dvakratno dolžino poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav. Registrirani markacisti v planinskih društvih, ki jim na terenu pomagajo še številni drugi prostovoljci, so v letu 2021 obnovi in vzdrževanju planinskih poti namenili 35.316 prostovoljnih ur dela, tehnična skupina Komisije za planinske poti PZS, ki skrbi za zahtevne in zelo zahtevne planinske poti v visokogorju, pa je dodala še 1.540 prostovoljnih ur – skupno so predani markacisti urejanju planinskih poti namenili 36.856 prostovoljnih ur,« so zapisali na spletni strani.

Strokovna sodelavka PZS in inštruktorica markacistka Katarina Kotnik je izpostavila, da »število markacistov sicer počasi narašča, a je tudi obisk gora vse večji, zato imamo markacisti vedno več dela. Planinske poti se neprestano spreminjajo, tako zaradi človeškega faktorja kot zaradi delovanja narave«. Tako kot v mnogih društvih je tudi med markacisti zaznati, da se povprečna starost viša (povprečna starost markacistov je 53 let), zato si želijo, da bi se jim pridružili zlasti mladi.

Katarina Kotnik, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije in inštruktorica markacistka. Vir slike: PZS. Foto: Jože Vogrin.
Katarina Kotnik, strokovna sodelavka Planinske zveze Slovenije in inštruktorica markacistka.
Vir slike: PZS. Foto: Jože Vogrin.

Delo markacista ni le barvanje markacij

Markacisti opravljajo različna dela, od enostavnega čiščenja in vzdrževanja poti pa do najzahtevnejših del z motorno žago, vrtalko, nekateri se pridružijo tudi tehnični skupini, ki svoje delo opravlja na najzahtevnejših akcijah v visokogorju ob podpori helikopterja. Markacisti potrebujejo tudi ustrezna znanja s področja vodenja, uporabe geografskih informacijskih sistemov in druga znanja.

Da je delo markacistov kakovostno opravljeno, so potrebna usposabljanja, ki jih že vrsto let izvaja komisija za planinske poti PZS. Letošnji tečaji so sicer že polno zasedeni, zbirajo pa predprijave novih interesentov. Ker je finančno breme vzdrževanja poti še vedno pretežno na plečih PZS in planinskih društev, upajo tudi na pomoč države, saj novela Zakona o planinskih poteh, ki so jo poslanci v DZ RS sprejeli konec maja 2021, prinaša državno sofinanciranje usposabljanja markacistov in urejanja planinskih poti. Sredstva iz državnega proračuna je dolžno zagotoviti ministrstvo, pristojno za turizem.

Markacist A, B in C kategorije

Člani in članice PZS se glede na zahtevnost del pri urejanju in vzdrževanju planinskih poti usposabljajo za markaciste kategorije A, B in C. Osnovno usposabljanje za markaciste je usposabljanje A kategorije.

Predvidena dela markacista A kategorije zajemajo: pregled in markiranje planinskih poti, čiščenje poti z ročnim orodjem, montaža drogov z usmerjevalnimi tablami, opremljanje vrhov z vpisno knjigo in zamenjava žigov. Tečaj obsega 30 šolskih ur. K tečaju lahko pristopi posameznik, ki je star najmanj 16 let, je član planinskega društva, ki je član PZS, ima ustrezno zdravstveno stanje, sposobnost gibanja na lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih poteh, poleg tega pa mora izpolniti in potrditi prijavnico.

Markacist B kategorije mora poleg vsega, kar zajema kategorija A, imeti znanja za nadelavo poti, ki obsegajo: utrjevanje usekov, izdelava opornih zidov in stopnic iz priročnega materiala, izdelava lesenih branikov in ograj, enostavnih mostičev in konstrukcij za odvodnjavanje. Tečajnik opravi izpit za varno delo z motorno žago in prilagojen tečaj prve pomoči in varstva pri delu. Tečaj vključuje tudi znanja za planiranje postavitev smernih tabel s smerokazi in njihovim umeščanjem v prostor.

Učenje risanja Knafelčeve markacije na tečaju za markaciste PZS. Vir slike: PZS. Foto: Aljoša Koroša.
Učenje risanja Knafelčeve markacije na tečaju za markaciste PZS.
Vir slike: PZS. Foto: Aljoša Koroša.

Kandidat za markacista kategorije B mora biti pred tem markacist A kategorije z dvema letoma delovnih izkušenj, imeti mora status aktivnega markacista, ustrezno zdravstveno stanje ter izpolnjeno in potrjeno prijavnico s podpisom mentorja.

Markacist C kategorije znanja in veščine iz A in B kategorije nadgradi z znanji in veščinami potrebnimi za vodenje nadelave in vzdrževanja planinskih poti na zahtevnih in zelo zahtevnih odsekih, ki so opremljeni s klini, stopnimi klini, jeklenicami, skobami, vklesanimi stopnicami, nadelanimi policami in drugimi zahtevnimi elementi.

Tečaj obsega 100 šolskih ur. Po uspešno opravljenem pisnem in praktični delu izpitnih obveznosti, kandidat opravlja pripravništvo 2 leti, izključno na akcijah, ki jih organizira Odbor za tehnična vprašanja KPP PZS. V tem času mora kandidat sodelovati na delovnih akcijah, ki skupaj obsegajo najmanj 8 delovnih dni.

Več o tečajih in pogojih si lahko preberete na spletni strani PZS.

POT5 na 1919

»Vsak obiskovalec gora lahko naredi droben prispevek za markanten vtis in s SMS-sporočilom POT5 na 1919 in donacijo 5 evrov z drobnim prispevkom soustvari markantne vtise. Vse donacije bodo namenjene vzdrževanju planinskih poti; v letu 2021 so bile tudi s pomočjo donacij obnovljene planinske poti na Rjavino, Razor, Mrzlo goro, do Matkovega škafa, od Planike od Triglavske škrbine, Tominškova pot na Triglav in Jubilejna pot na Prisojnik,« sporočajo iz PZS.

Vsak, ki se je že kdaj znašel v situaciji, ko v hribu ni znal več ne naprej ne nazaj, še kako ceni delo markacistov. In na drugi strani: ko bi le bilo v življenju še kaj tako enostavnega, kot slediti dobro označeni poti. Varen korak.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice