Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Največji rudnik na svetu

Slovenec je v tistih časih pisal o takratnem največjem rudniku na svetu, ki se je nahajal v Združenih državah Amerike. To je bil solni rudnik, ki se je raztezal »od severnega Kansasa preko celega zapadnega dela Oklahome in južnega dela Nove Meksike do zapadnih delov Teksasa«.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Takrat je zavzemal površino približno 230 tisoč kvadratnih kilometrov. »Povprečna globokost solnih plasti znaša, kakor javlja Popular Science Monthly 90 metrov. Množina soli je tako velika, da morejo Združene države nekoliko milijonov let uporabljati to sol, ako znaša sedanja poraba 6.3 milijonov ton,« so še zapisali.

Pred 100 leti so v največjem rudniku na svetu kopali sol. Vir slike: Strataca/Facebook.
Pred 100 leti so v največjem rudniku na svetu kopali sol.
Vir slike: Strataca/Facebook.

Danes je največji odprti rudnik na svetu rudnik Bingham Canyon v Utahu. Rudnik bakra, ki deluje pod okriljem podjetja Rio Tinto, je širok približno 4 km in globok več kot 1,2 km.

»Za gladujoče v Rusiji«

Na eno izmed majskih nedelj so po ljubljanskih ulicah organizirali pobiranje prispevkov za Ruse, ki so trpeli za lakoto. Takratnih 100 dinarjev je zadostovalo za rešitev enega človeškega življenja, so zapisali.

»Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. Kdor se ne čuti prisiljenega, da daruje že iz dolžnosti, ki nam jo narekuje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni in milijoni očetov, sinov in bratov teh stradajočih ruskih mužikov morali umreti na galiških planjavah, da so tako osvobodili nas iz avstrijskega suženjstva,« je pozval Slovenec.

Slovenec je poročal o lakoti v Rusiji. Otroci se hranijo v jedilnici v Pokrovsku (zdaj Engels) v regiji Samara. Vir slike: TASS.
Otroci se hranijo v jedilnici v Pokrovsku (zdaj Engels) v regiji Samara.
Vir slike: TASS.

Revščina v Ljubljani

»Beda med ubožnimi sloji mesta Ljubljane je od dne do dne večja,« je poročal Slovenec. »Poleg pomanjkanja hrane, pomanjkanja primernih bivališč in obleke so razširjene med njimi razne bolezni, ki uničujejo njihovo delazmožnost. Uničujejo pa zlasti mladino, ki bi morala postati cvet našega naroda.«

Avtor prispevka je pozval bogatejše kroge, da »ublažijo to bedo« ter skupaj poiščejo rešitev za ta problem. »Vprašanje preskrbe naših ubožcev, zlasti pa preskrbe naše mladine, ne sme postati zoprno nadlegovanje prebivalstvu našega mesta, temveč se mora smatrati kot eno najvažnejših zadev,« je bilo moč prebrati v Slovencu.

Mestni magistrat se je takrat na iniciativo župana že enkrat obrnil na premožnejše člane družbe s prošnjo, da mesečno namenijo primerno vsoto za mestne uboge. »Temu pozivu se je odzvalo le majhno število pozvanih, tako da ti mesečni prispevki ne zadostujejo niti za majhno število ubožcev,« je ugotavljal Slovenec. »Vsak najmanjši dar je dobrodošel in upamo, da bo odziv večji, kakor je bil do sedaj.«

Gospodarstvo pred 100 leti

Jugoslovanski časopisi so pisali o tem, da je ministrstvo za trgovino odobrilo ustanovitev ameriško-jugoslovanske petrolejske družbe s sedežem v Beogradu. Začetni kapital je znašal 8 milijonov dinarjev, država pa je v zameno za prepustitev terena in izdajo koncesije dobila dva milijona delnic. Podjetje je ustanovila velika ameriška družba Standard Oil Company.

Pogled na Prago okoli leta 1920. Vir slike: Pinterest.
Pogled na Prago okoli leta 1920.
Vir slike: Pinterest.

Medtem je finančno ministrstvo ugotovilo, da so na Češkem pred prvo svetovno vojno proizvedli skoraj 13 milijonov hektolitrov piva, v letu 1921 pa približno 7 milijonov. Za leto 1922 se je napovedovalo, da ga bodo proizvedli zgolj 4 milijone in pol. »Češko pivarstvo gre torej rakovo pot in sicer zaradi visoke carine, visoke cene ter padanja valute v deželah v katere se je pred vojsko češko pivo izvažalo,« je komentiral Slovenec.

S sporazumom s poljsko poštno upravo je bil ustanovljen paketni promet med Kraljevino SHS in Poljsko republiko. »Za kraje v Poljski se smejo prejemati paketi do teže 10 kg in z označeno vrednostjo do 1000 zlatih frankov. Težna pristojbina za pakete do 5 kg je 22 dinarjev 50 par., za pakete od 5 do 10 kg pa 38 dinarjev 50 par. Vsaki poštni spremnici je prideti po dve carinski napovedi,« so poročali.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice