Katere centralne banke so že izdale svojo digitalno valuto ali CBDC?
O tem, kaj sploh predstavljajo digitalne valute centralnih bank, ki jih označimo tudi s kratico CBDC, smo že pisali tukaj. Gre za tako imenovane digitalne žetone, ki so na nek način podobni kriptovalutam, vendar jih izdajo in kontrolirajo centralne banke. Na splošno jih lahko opišemo kot digitalni denar, njihova vrednost pa je vezana na vrednost »tradicionalne« valute domače države.
CBDC so nekaj novega v finančnem svetu, nekateri jih vidijo kot prihodnost, drugi so prepričani, da bo to poguba za naš denar.
Na ravni Evropske Unije so v igri kar obsežni načrti o uvedbi digitalnega evra. Zaenkrat še vedno potekajo razgovori in pogajanja o tem, kako bi taka valuta sploh izgledala, iz Evropske centralne banke pa so sporočili, da bi jo lahko uvedli čez približno štiri leta.
Nekatere države oziroma centralne banke pa so digitalne valute pravzaprav že uvedle, spet druge so jih uvedle v testni obliki. Po podatkih Atlantic Council, neodvisne organizacije s sedežem v glavnem mestu Združenih držav Amerike, 87 držav (ki predstavljajo več kot 90 odstotkov svetovnega BDP) raziskuje CBDC. Maja 2020 je o CBDC razmišljalo samo 35 držav.
Digitalne valute na Bahamih, Karibih in v Nigeriji
V polnem obsegu trenutno delujejo tri digitalne valute v devetih državah. V Nigeriji imajo e-Naira, na Bahamih Sand Dollar, v sedmih državah, v katerih deluje centralna banka vzhodnih Karibov, pa DCash.
Decembra 2019 je Centralna banka Bahamov začela s projektom Sand Dollar na otoku Exuma. Po uspešno zaključenem pilotnem projektu so oktobra 2020 digitalno valuto v celoti uvedli po vsej državi. »Peščeni dolar« je prva digitalna valuta centralne banke na svetu.
Vir slike: Sand Dollar.
Digitalna valuta je na Bahamih postala na voljo vsem državljanom takoj ob izdaji, medtem ko so integracijo s sistemom poslovnega bančništva uvajali postopoma.
Sand Dollar omogoča večjo fleksibilnost in dostopnost za prebivalce, ki želijo uporabljati finančne storitve prek aplikacije za mobilni telefon ali z uporabo fizične plačilne kartice za dostop do digitalne denarnice, so zapisali na spletni strani. Zagotavlja tudi odlično evidenco prihodkov in porabe, ki se lahko uporablja pri oddaji vloge za mikroposojila.
Marca 2021 pa je Centralna banka vzhodnih Karibov prav tako uvedla svoj CBDC, ki temelji na blockchainu, imenovan DCash, za javno uporabo v sedmih otoških državah, ki sodelujejo v skupni monetarni uniji, med drugimi tudi Dominika in Grenada. Januarja letos pa je tehnična napaka, povezana z varnostnimi potrdili, onemogočila DCash, ki je ostal neaktiven več tednov.
Oktobra 2021 je nigerijski predsednik Buhari predstavil valuto e-Naira, prvi afriški CBDC. Sicer pa so digitalni valuto izdale le nekaj mesecev po tem, ko je Centralna banka Nigerije prepovedala dejavnosti v povezavi s kriptovalutami.
Ob uvedbi digitalne valute je guverner centralne banke sporočil, da je bilo izdanih 500 milijonov eNaira, kar je znašalo približno 1,21 milijona ameriških dolarjev. Trenutno lahko do digitalne valute dostopajo le imetniki bančnih računov, v naslednji fazi pa je predvidena tudi uporaba s pomočjo nacionalne identifikacijske številke. Glede na to, koliko identifikacijskih podatkov podajo uporabniki, je določena omejitev transakcij z eNaira.
Vir slike: PT Nigerija.
S pilotnimi digitalnimi valutami v več državah, tudi Rusiji in Kitajski
Nekaj več držav se s CBDC ukvarja poskusno. Pilotni projekti potekajo v 15 državah, med katerimi najdemo tudi Švedsko, Ukrajino, Rusijo in Kitajsko.
Švedska centralna banka Riksbank trenutno raziskuje, ali bi bilo sploh možno izdati »digitalni dodatek k gotovini«, tako imenovano e-krono. Do končne odločitve še niso prišli, so pa v zadnjem času prešli iz faze projekta, v kateri so digitalno valuto testirali pri simuliranih udeležencih, v naslednjo fazo, ki vključuje sodelovanje z zunanjimi udeleženci v testnem okolju. Projekt so sicer začeli leta 2017.
Nacionalna banka Ukrajine je februarja 2019 uspešno zaključila dvomesečni pilotni poskus nacionalne digitalne valute, e-grivne. Januarja 2021 je banka podpisala pogodbo s fundacijo Stellar Development Foundation, ki bi med drugim pomagala pri razvoju CBDC. Julija 2021 je bila v Ukrajini sprejeta zakonodaja za legalizacijo kriptovalut, ki je odprla možnosti za nadaljnji razvoj e-grivne.
Vir slike: Tadviser.
Centralna banka Rusije je oktobra 2020 prvič objavila poročilo, v katerem so analizirali morebitni CBDC, ki bi bil vezan na rubelj. Septembra lani so nato napovedali, da bodo januarja 2022 začeli s pilotnim testiranjem digitalnega rublja in da ne vidijo ovir za dejansko uvedbo. Februarja 2022 je centralna banka tako začela preizkušati platformo za digitalne rublje, potem ko so bile testne transakcije z uporabo prototipne platforme uspešno opravljene.
Aprila 2020 je Kitajska postala prvo večje gospodarstvo na svetu, ki se je odločilo za preizkus digitalne valute. Februarja letos je pilotski projekt deloval v 11 regijah. Kitajski uradniki so dejali, da bo digitalna valuta imela »nadzorovano anonimnost«, kar bo vladi omogočilo, da zagotovi dostojno raven zasebnosti, hkrati pa bo lahko urejala tudi preprečevanje pranja denarja in drugih nezakonitih dejavnosti.
Podobne pilotske projekte najdemo tudi v Savdski Arabiji, Združenih Arabskih Emiratih, Južni Afriki, Singapurju, Maleziji, Južni Koreji, Litvi, Hong Kongu ter na Tajski, Jamajki in Angvili.
V večini držav zaenkrat potekajo zgolj raziskave
V 40 državah oziroma monetarnih unijah še vedno potekajo raziskave, kako bi digitalna valuta sploh izgledala, medtem ko so v 16 že začeli z razvojem.
Oktobra 2021 je Evropska centralna banka začela dvoletno raziskavo, s katero bi opredelila značilnosti digitalnega evra, na primer, kako zagotoviti zaupnost, katerim uporabam je treba dati prednost in katere poslovne možnosti ponuditi posrednikom. V sklopu raziskave preučujejo tudi kako bi distribuirali digitalni evro trgovcem na drobno in javnosti, pa tudi vpliv, ki bi ga imel na trg, in spremembe evropske zakonodaje, ki bi lahko bile potrebne.
Od držav s štirimi največjimi centralnimi bankami (ZDA, evro območje, Japonska in Združeno kraljestvo) najbolj zaostajajo ZDA. Ameriška centralna banka (Federal Reserve) sicer raziskuje možnosti uvedbe CBDC. Januarja 2022 je Federal Reserve na to temo tudi izdal poročilo.
Čeprav v njem niso podali posebne zaveze za uvedbo CBDC, so poudarili številne potencialne koristi takih digitalnih valut in pozvali kongres ter javnost, naj se vključijo v to pomembno diskusijo. 9. marca pa je Bidnova uprava podpisala izvršilni ukaz o digitalnih sredstvih, s katero so celotno vlado pozvali k razvoju CBDC.
Kaj se je zgodilo v dveh državah, kjer so projekte preklicali?
Ekvadorska centralna banka (BCE) je leta 2014 uvedla digitalno valuto Sistema de Dinero Electrónico (SDE), kjer je bil vsak dolar podprt s fizičnim dolarjem, shranjenim v BCE. Čeprav so do konca leta 2015 pričakovali 500.000 uporabnikov, se jih je prijavilo le 5.000.
Vir slike: Diario El Productor.
Konec leta 2017 je bilo ustvarjenih 402.515 računov, od tega je bilo aktivnih manj kot 30 odstotkov. Leto po tem je digitalna valuta SDE predstavljala manj kot 0,003 odstotka vse gotovine v obtoku. Nezaupanje v centralno banko, predvsem zaradi preteklih napak vlade, je prispevalo k slabemu sprejetju SDE, projekt pa je bil decembra 2017 ukinjen.
Zahodnoafriška ekonomska in monetarna unija (WAEMU) se je leta 2016 odločila, da bo državo članico Senegal uporabila kot preizkusno okolje za potencialno digitalno valuto. Centralna banka se je že na začetku oddaljila od projekta in ta je bil kmalu zatem odpovedan. Poleg tega so sporočili, da nimajo namena razviti CBDC v bližnji prihodnosti.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
