Naprej na vsebino

Avtomobili na bencin in dizel samo še 13 let? »Brez množične uvedbe polnilnic ne bo šlo«

Ta teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli predlog, v sklopu katerega bi v Evropski Uniji prepovedali prodajo novih vozil z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035. Tukaj gre praktično za vse avtomobile na bencin ali dizel.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Proizvajalci in prodajalci električnih vozil (večinoma) v polnem zagonu

Baterije, ki so trikrat lažje, zdržijo pa vsaj še enkrat več?

Ukrep, katerega je podprlo 339 poslancev (249 jih je bilo proti), je del evropskega podnebnega svežnja »Pripravljeni na 55«, s katerim se je EU zavezala zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega si EU prizadeva, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

Sprejeto besedilo predstavlja stališče EU parlamenta za pogajanja z državami članicami, ki bodo sledila, in med katerimi lahko še vedno pride do sprememb. Poslanci torej podpirajo predlog Evropske komisije, da se do leta 2035 doseže cestna mobilnost brez emisij. Vmesni cilji zmanjšanja emisij bi bili za leto 2030 določeni na 55 odstotkov za avtomobile in 50 odstotkov za dostavna vozila, so še sporočili iz parlamenta.

Evropski parlament bo zdaj lahko odprl pogajanja z državami članicami. Vir slike: EU Parlament.
Evropski parlament bo zdaj lahko odprl pogajanja z državami članicami.
Vir slike: EU Parlament.

»Ambiciozna revizija standardov CO2 je ključni del doseganja naših podnebnih ciljev,« je zadevo komentiral poročevalec Jan Huitema. »S temi standardi ustvarjamo jasne pogoje za avtomobilsko industrijo in lahko spodbujamo inovacije in naložbe za proizvajalce avtomobilov.«

Dodal je tudi, da bosta nakupovanje in vožnja avtomobilov brez emisij za potrošnike postala cenejša. »Navdušen sem, da je Evropski parlament podprl ambiciozno revizijo ciljev za leto 2030 in podprl cilj 100 odstotkov za leto 2035, ki je ključnega pomena za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050,« je še povedal.

Avtomobilske družbe, vključno z Volkswagnom, so že napovedale prenehanje prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje v Evropi do leta 2035, vendar so nekatere skupine znotraj avtomobilske industrije posvarile pred masivno prepovedjo določene tehnologije in dejale, da je bolj ambiciozne cilje mogoče doseči le, če zakonodajalci podprejo množično uvedbo polnilne infrastrukture.

Predlogi, ki so jih vložili nekateri poslanci, da bi se izognili popolni prepovedi vozil, so bili zavrnjeni. »EU usmerja svojo prihodnjo prometno politiko po enosmerni ulici proti e-mobilnosti v škodo tehnološke odprtosti, delovnih mest in Nemčije kot industrijske lokacije,« je v sporočilu za javnost dejal nemški poslanec Markus Ferber.

Kaj pa izven EU? Kitajska želi prav tako do leta 2035 prepovedati prodajo novih avtomobilov na bencin in dizel. Polovico prodaje novih avtomobilov naj bi nato predstavljali električni avtomobili, drugo polovico pa hibridni.

Kanada želi medtem uvesti podobno prepoved do leta 2035, vendar naj bi do leta 2050 prepovedali tudi samo uporabo vozil na notranje izgorevanje. Japonska bi rada prodajo avtomobilov z notranjim izgorevanjem prepovedala do leta 2030.

Je zeleno res vedno zeleno?

Celotna ideja o električnih avtomobilih se torej vrti okoli okolja oziroma kako bi naše vsakdanje življenje naredili bolj prijazno za naravo. Avtomobili namreč veliko prispevajo k emisijam in posledično slabo vplivajo na okolje. Tako dobimo globalno segrevanje in še kup drugih pojavov, ki niso ravno prijetni.

Množična uvedba električnih avtomobilov pa je le ena tretjina problema, saj električni avtomobili niso nujno »zeleni«. Ali bolje rečeno, ne vedno. Če vir energije za pogon teh avtomobilov ne prihaja iz sončnih kolektorjev, vetrnih turbin ali celo jedrskih ali hidroelektrarn, bodo njihove emisije CO2 celo višje.

Avtomobili: Znana karikatura, ki opozarja na kontroverznost električnih vozil. Vir slike: Starecat.
Znana karikatura, ki opozarja na kontroverznost električnih vozil.
Vir slike: Starecat.

Na primer, če električna energija, ki se uporablja za polnjenje avtomobilov, izvira iz fosilnih goriv, je vseeno, če vozila med vožnjo ne onesnažujejo, saj se je to onesnaževanje že sprostilo v neki oddaljeni elektrarni.

To pomeni, da če vozite električni avto v ZDA, kjer so fosilna goriva predstavljala 62,7 % proizvodnje energije v državi v letu 2017, boste verjetno izpustili več CO2 v ozračje, kot če bi ga vozili na Islandiji. , ki skoraj v celoti deluje na hidro, geotermalno in sončno energijo.

Dobra novica je, da v Evropi načeloma večino elektrike pridobimo iz obnovljivih virov. Leta 2020 so na ravni EU obnovljivi viri energije predstavljali 39 odstotkov električne energije in so kot glavni vir energije prvič prehiteli fosilna goriva (36 odstotkov).

Poleg tega je 25 odstotkov električne energije prihajalo iz jedrskih elektrarn. Med obnovljivimi viri so največji delež električne energije pridobile vetrne turbine (14 odstotkov), hidroelektrarne (13 odstotkov), biogoriva (6 odstotkov) in sončna energija (5 odstotkov).

Na koncu pa je lahko težavna tudi sama proizvodnja električnih vozil oziroma njihovih baterij. Tako kot mnoge druge so tudi litij-ionske baterije, ki poganjajo večino električnih vozil, odvisne od surovin, kot so kobalt, litij in redkozemeljske kovine, ki so povezane z resnimi ekološkimi vprašanji. Še posebej problematičen je kobalt.

Kopanje litija je lahko izjemno dobičkonosno, vendar predstavlja veliko tveganje za okolje in zdravje. Vir slike: Wikimedia.
Kopanje litija je lahko izjemno dobičkonosno, vendar predstavlja veliko tveganje za okolje in zdravje.
Vir slike: Wikimedia.

Pri rudarjenju kobalta nastajajo nevarne jalovine in žlindra, ki se lahko izlivajo v okolje, študije pa so pokazale visoko izpostavljenost kobaltu in drugim kovinam v lokalnih skupnostih, zlasti med otroki. Za pridobivanje kovin iz njihovih rud je potrebno tudi taljenje, ki lahko oddaja žveplov oksid in druge škodljive onesnaževalce zraka.

Kar 70 odstotkov svetovne zaloge kobalta je izkopane v Demokratični republiki Kongo, v nereguliranih rudnikih, kjer delavci, vključno z otroki, kopljejo zgolj z ročnim orodjem, pri čemer obstaja veliko tveganje za njihovo zdravje in varnost, opozarjajo skupine za človekove pravice.

Litij se medtem pridobiva v Avstraliji ali v solinah v andskih regijah Argentine, Bolivije in Čila, pri tem pa se porabljajo velike količine podzemne vode, predvsem v škodo lokalnim kmetom in pastirjem.

Posledično se za proizvodnjo električnih vozil lahko porabi tudi za 50 odstotkov več vode v primerjavi s tradicionalnimi vozili z motorji na notranje izgorevanje. Nahajališča redkih zemeljskih kovin, ki so najpogostejša na Kitajskem, pa pogosto vsebujejo radioaktivne snovi, ki lahko v okolje sprostijo radioaktivno vodo in prah.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kaj pomeni sporazumna odpoved zaposlitve?

Zaposlitev lahko prekine ali delodajalec ali delavec, lahko pa se zgodi tudi, da se o prenehanju pogodbe strinjata oba.

Prijava na e-novice