Preboj robotov v zdravstvu
Marsikaj smo že pisali o razvoju robotike ter vplivu na družbo in gospodarstvo, nekaj pa tudi o praktični uporabi robotov, predvsem v gostinstvu in turizmu. Danes si bomo pogledali še vlogo robotov v zdravstvu.
V zadnjih letih so z napredkom na področju robotike in umetne inteligence (AI) roboti pridobili občuten potencial za uporabo na področju zdravstva in zdravstvene nege. Roboti spreminjajo način izvajanja operacij, poenostavljajo dostavo pripomočkov in zdravil, olajšajo razkuževanje ter tako osebju sprostijo čas in omogočijo poglobljeno delo s pacienti.
Sicer pa roboti na medicinskem področju ne izstopajo kot nedavna inovacijo, saj so se pojavili že skoraj 40 let nazaj, ko so kirurgom pomagali pri operacijah. Seveda se je zdravstvena robotika skozi leta spremenila, izboljšala in tako razširila svoje zmogljivosti na številna druga področja zdravstvene nege.
Vir slike: Anolytics.
Nedavna pandemija koronavirusa je samo še bolj spodbudila uporabo robotov, saj je osebje tako lahko zmanjšalo stik z obolelimi za virusom. Do danes je postalo jasno, da učinkovitost in zmanjšanje tveganja, ki jo zagotavlja zdravstvena robotika, nudita prednosti na številnih področjih.
Roboti za nego
Staranje prebivalstva predstavlja vse večji izziv v naši družbi. Svetovno gledano je predvideno, da bo do leta 2050 21,1 odstotka prebivalstva starejšega od 60 let. Ostareli pa potrebujejo tudi nego oziroma pogoje, da kljub letom živijo dostojno življenje. Poleg tega je v tej skupini prebivalstva tudi večja možnost za razne bolezni.
Po drugi strani pa se kaže tudi trend pomanjkanja delovne sile. Med področji, ki posebej izstopajo, je tudi medicinsko osebje, predvsem medicinske sestre in bratje, ki skrbijo za paciente. Pomanjkanje osebja pa pomeni tudi to, da morajo obstoječi zaposleni opraviti več dela v krajšem času, kar stopnjuje pritisk in ima lahko resne posledice tako za odnose s pacienti kot za zdravstveno stanje zdravstvenih delavcev.
Roboti lahko pomagajo ekipam, ki se soočajo s pomanjkanjem osebja. Medicinske sestre v svojem delovniku opravljajo veliko število rutinskih nalog, kot je odvzem krvi in spremljanje vitalnih znakov. Današnji roboti lahko z napredno tehnologijo prevzamejo nekatere od teh nalog ali pa nudijo pomoč.
Robot lahko na primer medicinski sestri pomaga pri odvzemu krvi tako, da ustvari 3D sliko pacientove roke, s katero sestri točno pokaže, kje se nahaja žila. Odvzem krvi je tako lažji in hitrejši, izboljša pa se tudi pacientova izkušnja, saj so igle lahko za mnoge ljudi boleče ali se jih bojijo.
Roboti lahko pomagajo tudi pri dvigovanju ali prenašanju pacientov. V Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru so na primer nedavno predstavili robota s človeškim izgledom, ki pacientom izmeri temperaturo in bitje srca. V vodstvu centra nameravajo s takimi pristopi razbremeniti osebje.
Vir slike: Ptuj INFO.
Roboti za razkuževanje
Pandemija koronavirusa je na vseh področjih dodala nov pomen razkuževanju ljudi in prostorov. V zdravstvenih domovih in bolnišnicah pa je visoka stopnja dezinfekcije še toliko bolj pomembna za kakovosten proces zdravljenja.
Za bolnika, ki okreva pa neki operaciji, bi lahko bilo življenjsko nevarno, da se v bolnišnici okuži z določenim virusom. Obsežno čiščenje in razkuževanje pa od zaposlenih zahteva predanost in veliko časa, zato je to področje kot nalašč za robote.
Vir slike: UVD Robots.
To so namreč preproste in monotone naloge, ki jih ustanova lahko prepusti robotom z UV dezinfekcijsko tehnologijo. Osebje se nato lahko osredotoči na bolj zapletene naloge, kot je pospravljanje in urejanje pripomočkov.
Roboti za UV dezinfekcijo so odlična izbira za zdravstvene domove in druge ustanove, saj lahko zgolj s posebnim žarkom ubijejo bakterije, klice in viruse na površinah. Roboti lahko samostojno manevrirajo po sobah in hodnikih ter razkužijo vse površine, s katerimi pridejo v stik.
Eksoskeletni roboti ali zunanji skeleti
Robotski eksoskeleti so nosljive elektromehanske naprave, ki so bile razvite za izboljšanje fizične zmogljivosti uporabnika ali kot ortotične naprave za rehabilitacijo gibanja po operacijah in poškodbah.
V obeh primerih imajo lahko obsežen vpliv na področje medicine. Okrevanje bolnikov po poškodbah zahteva intenzivno fizikalno terapijo. Robotski eksoskeleti delujejo kot zunanji sklop kosti in mišic, pri čemer uporabljajo robotiko, da telo usposobijo in ga naučijo, kako se ponovno pravilno gibati. Podobno lahko tudi invalidne osebe s pomočjo eksoskeletov ponovno pridobijo svojo mobilnost.
Ti tipi robotov pa pacientom ne pomagajo le fizično, ampak jim lahko tudi čustveno olajšajo rehabilitacijo. Hoja in gibanje zunaj sta lahko namreč izjemno koristna za proces zdravljenja, vodita do znižanja stresa in končno tudi hitrejšega okrevanja. Pacienti pridobijo tudi občutek neodvisnosti in motivacije, podobno kot pri prejšnjih robotih, pa je tudi tukaj zdravstveno osebje razbremenjeno.
Robotski spremljevalci
Vrnimo se nazaj k staranju prebivalstva. Omenili smo, da imajo starejši pravico do dostojnega in srečnega preživljanja časa, vendar jim to lahko onemogoči že osamljenost.
Raziskovalci na Trinity College v Dublinu so razvili robota »Stevie«, ki nudi predvsem čustveno oporo pacientom in ostarelim, ki se lahko z njim pogovarjajo in družijo.
Leta 2019 je bil Stevie testiran v domu za ostarele, v katerem je takrat živelo 300 stanovalcev. Robot se je s stanovalci pogovarjal in se z njimi celo igral. Raziskovalna skupina je ugotovila, da so stanovalci resnično uživali v druženju z robotom in ga celo povabili na večer s karaokami.
Vir slike: Omsorgsforskning.
Stevie pa med druženjem tudi nenehno spremlja osebe in išče morebitne znake zdravstvenih težav. Prepozna glasovne ukaze, kot je na primer »pomagaj mi«, in v nujnih primerih pokliče medicinsko osebje.
Robotska industrija je v stalnem razvoju, kar pomeni, da se za naslednjim vogalom že skrivajo nove inovacije, ki bodo še bolj spremenile pojem zdravljenja in zdravstvene oskrbe. Zaenkrat se zdi, da roboti prinašajo en kup prednosti, vendar moramo, tako kot pri vsaki novi zadevi, tudi tukaj biti previdni.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
