Še nekaj tednov do izplačila regresa
Poletje je pred vrati. Učenci, dijaki in študentje po večini zaključujejo še zadnje obveznosti, ostali pa se tako ali drugače pripravljajo na počitek in kakšen izlet ali dopust. Zadnji dve poletji je zaznamoval koronavirus, letošnjega pa se bomo verjetno spominjali po dvigovanju cen, zato bo tokrat še toliko bolj prav prišlo izplačilo regresa.
Preberite tudi:
Bliža se namreč 1. julij in s tem tudi rok, do katerega mora biti s strani delodajalca izplačan regres za letni dopust. Delodajalec je dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, opozarjajo pri Inšpektoratu za delo. Minimalni regres v 2022 torej znaša 1.074,43 evrov. Neizplačilo je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3.000 do 20.000 evrov.
Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta, kar pomeni, da je upravičen tudi do sorazmernega dela regresa. Podobno gre pri zaposlitvi s krajšim delovnim časom, kjer mora zaposleni dobiti izplačilo regresa v sorazmerju z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
»Inšpektorat zato tudi v letu 2022 nadaljuje s poostrenim nadzorom glede izplačila regresa ter glede izplačila plače in minimalne plače,« sporočajo iz inšpektorata. »Od 1. julija do konca leta pa bomo izvajali dodatno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131. člena ZDR-1, ki ureja izplačilo regresa. Inšpektorat pri tem sodeluje tudi s Finančno upravo RS.«
Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Kaj storiti, če regresa ne dobimo?
Kot pri vsakem morebitnem nesoglasju, je tudi v primeru neizplačanega regresa priporočljivo najprej preveriti pri delodajalcu, zakaj regres ni bil izplačan in kje se je zataknilo, sporočajo iz portala Informiran.
Tako bomo najhitreje ugotovili, ali je bila to le napaka ali pa se dogaja kaj drugega. V kolikor dobimo od delodajalca le izgovore in nobene razlage, je naslednji korak pisno obvestilo in poziv k odpravi nepravilnosti s pomočjo spletnega obrazca: Opozorilo delavca delodajalcu zaradi neizplačila plače, stroškov prevoza, malice odpravnine oz. regresa.
Če tudi to ne zaleže, potem ima zaposleni možnost tožbe pred delovnim sodiščem. Tožbo lahko delavec vloži sam, izdela pa jo lahko tudi s pomočjo e-obrazca: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust. Če delodajalec tudi po sodbi sodišča ne izplača regresa, lahko delavec poda predlog za izvršbo oziroma sodno izterjavo.
Lahko se zgodi, da delodajalec tudi po sodbi ne bo pripravljen izpolniti svojih obveznosti, zato zaposlenemu ostane še izvršba oziroma sodna izterjava (spletni obrazec).
Na portalu Informiran.si so izpostavili, da lahko delavec preskoči tožbo, če ima plačilno listo, kjer je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan. V tem primeru se lahko takoj posluži izvršbe. Postopek izvršbe je v tem primeru isti kot denimo pri izvršbi zaradi neplačanega računa.
V kolikor delavec plačilne liste nima, lahko delodajalca pozove na izdajo plačilne liste in ga opozori na morebitne posledice. V kolikor mu delodajalec plačilno listo izda, delavec lahko regres izterja hitreje, saj se izogne tožbi na delovnem sodišču. V vsakem primeru je potrebno zadevo urediti v roku 5 let, saj po tem obdobju terjatve iz delovnega razmerja zastarajo.
Namen regresa za letni dopust se skriva že v imenu – z njim naj bi si privoščili dopust. Letos bo sicer marsikdo znesek raje namenil za poravnavo stroškov vsakdanjega življenja in bo za počitnice ostalo bolj malo.
Že tako minimalni regres ne zadostuje za letni dopust v pravem pomenu besede. Z malo iznajdljivosti si sicer lahko privoščimo tam do 7 dni oddiha pri nas ali v sosednjih državah, vendar bo za kaj več potrebno poseči še po kakšne drugem kupčku denarja.