Šolsko obdobje se počasi zaključuje, kar pomeni, da bo veliko mladih kmalu začelo s počitniškim delom, ki je omogočeno dijakom in študentom. Iz e-Študentskega servisa ob tem sporočajo, da so mladi trenutno na boljši poziciji v primerjavi z delodajalcem.
Morda vas bo zanimalo tudi:
»Trenutno beležimo rekordno ponudbo del, objavljenih imamo več kot 5.600 del. Ponudba del pa presega povpraševanje s strani dijakov in študentov,« so dejali. »Generacije študentov so veliko manjše (za tretjino manjše kot pred desetimi leti), poleg tega sta urejeni šolska in visokošolska zakonodaja (zato ni več fiktivnih študentov in vpisovanj zaradi statusa).«
Opozarjajo tudi, da imajo študentje zaradi bolonjskega sistema študija manj časa za delo. Študentje imajo v bolonjskem študiju namreč veliko več sprotnih obveznosti in obveznih prisotnosti. Ta vrzel se nato odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela, predvsem strežbo in prodajo, delodajalci pa imajo težave tudi pri deficitarnih poklicih.
Minimalna urna postavka za delo dijaka ali študenta trenutno znaša 6,17 evra na uro bruto, od česar zaposleni na račun dobi 5,21 evra neto. Povprečna urna postavka pa je nekoliko višja in sicer 7,3 evra bruto oziroma 6,17 evra neto, sporočajo iz študentskega servisa.
Najbolje so plačana dela, ki zahtevajo določeno znanje ali pa so kratkotrajna. Med takimi najdemo poučevanje ali inštrukcije, kjer se plačilo začne pri 10,8 evra na uro bruto, vaditelji in trenerji plavanja ter računalništvo in programiranje od 11 evrov bruto, kot dobro plačana kratkotrajna dela pa lahko vzamemo selitve, kjer se urna postavka začne pri 9,4 evra bruto.
Delodajalci med dijaki in študenti najbolj iščejo pomoč v prodaji in pri delu s strankami, pri različnih strokovnih delih (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje in digitalni marketing), v gostinstvu in turizmu ter pri fizičnih delih, kot je vrtnarjenje, pakiranje ali deklariranje.
Prav delo v gostinstvo pa je po podatkih e-Študentskega servisa med mladim nezaželeno. Izogibajo se sicer tudi del, ki so plačana po minimalni urni postavki ter del pri delodajalcih, ki so na »slabem glasu«.
Prednosti študentskega dela za mlade
Zakaj mladi sploh poiščejo delo v dijaških ali študentskih letih? Pri študentskem servisu pravijo, da se mladi dela lotijo tako zaradi zaslužka kot tudi zaradi izkušenj in znanja, ki ga s tem pridobijo.
V anketi, ki so jo izvedli maja, so ugotovili, da za mnoge mlade študentsko delo še vedno predstavlja socialni korektiv, saj kar 40 odstotkov mladih pravi, da bi si težje privoščili šolanje oziroma študij, če ne bi delali.
Poleg tega je za dijake in študente delo tudi vir dragocenih delovnih izkušenj in navad ter predstavlja prvi stik s trgom dela, kar jim omogoči spoznavanje delovnega okolja, delovnih mest in grajenja odnosov.
S pomočjo počitniških del lahko tudi spoznajo različna dela, kar jim lahko pomaga pri odločitvah v prihodnosti. Navsezadnje pa ni zanemarljiv niti podatek, da se večina mladih po končanem šolanju zaposli prav pri enem izmed delodajalcev, kjer so pred tem opravljali delo.
Mladi so tudi v anketi na prvo mesto pri vprašanju, zakaj se jim zdi počitniško delo pomembno, postavili pridobivanje izkušenj že med šolanjem. Enak odstotek vprašanih (82) pa je kot pomembno označilo tudi dejstvo, da si lahko z delom privoščijo kaj več, kot je na primer nov telefon ali izlet.
Študentsko delo se je v zadnjih letih občutno spremenilo
Danes je študentsko delo drugačno, kot je bilo pred deset in več leti, še sporočajo iz študentskega servisa. Dela dijakov in študentov se je med drugim bistveno podražilo, saj so se povečali predvsem prispevki. Za študenta, ki je delo opravljal leta 2004 in zaslužil 100 evrov, je delodajalec plačal 114. Danes za enak zaslužek plača 167,06 evra.
Občutna sprememba je prišla pred nekaj leti z uvedbo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pa pomeni tudi, da mladim teče pokojninska doba.
Kot že omenjeno, se opaža pomanjkanje mladega kadra, kar pa je posledica poostrene visokošolske in šolske zakonodaje, ki otežuje vpis samo za pridobitev statusa študenta ali dijaka. Pogosto se je namreč dogajalo, da so se mladi vpisali v letnik ali študijski program, ki ga nato niso obiskovali, ampak so delali. Velikokrat tudi v takšni obliki, ki je bila enaka zaposlitvi za polni delovni čas.
Poleg tega so k upadu števila študentov, ki jih je za kar tretjino manj kot pred desetletjem, prispevale tudi manjše generacije in slaba demografska slika.