Kako tehnološkim velikanom pomagamo do nepredstavljivih zaslužkov?

V letu 2021 je tako imenovanih ‘Velikih pet‘ tehnoloških podjetij – Apple, Amazon, Google (Alphabet), Meta (nekdaj Facebook) in Microsoft – skupaj ustvarilo kar 1400 milijard ameriških dolarjev prihodkov. Približno toliko je sicer v prejšnjem letu znašal BDP največje in najbolj naseljene države v Južni Ameriki – Brazilije, nekaj deset milijard dolarjev manj pa je v letu 2021 znašal BDP Španije, četrte največje države v Evropi. Velikih pet tehnoloških podjetij je v prvem četrtletju leta 2021 skupaj zaslužilo skoraj 2,5 milijona dolarjev na minuto.

V nadaljevanju si bomo pogledali, kako lahko internetna podjetja vsako leto ustvarjajo tako ogromne prihodke, čeprav svoje storitve ponujajo brezplačno ali po nizki ceni. Pogledali si bomo tudi, katere podatke o nas zbirajo in kaj z njimi počnejo, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na Google in Facebook. Za konec pa bomo povzeli še, kaj počne EU, da bi omejila vedno hitreje rastoči vpliv tehnoloških velikanov.

Nepredstavljivo visoki prihodki tehnoloških velikanov

Kot smo že omenili, je pet največjih tehnoloških podjetij na svetu leta 2021 skupaj ustvarilo 1400 milijard dolarjev prihodkov, ki pa so se razlikovali po višini in načinu, kako so podjetja prišla do tega denarja. Iz grafike, ki jo je pripravila medijska družba Visual Capitalist, je razvidno, da je leta 2021 s skoraj 470 milijardami dolarjev prihodkov levji delež prispevala mednarodna korporacija Amazon, katere lastnik je drugi najbogatejši človek na svetu – Jeff Bezos.

Amazonu po višini prihodkov sledijo družbe Apple, Alphabet (Google), Microsoft in Meta, ki je k skupnemu deležu prispevala ‘le’ 118 milijard dolarjev. Čeprav vseh pet tehnoloških podjetij izhaja iz podobnih in povezanih panog, pa denar služijo predvsem na dva različna načina: bodisi da nam prodajo izdelek, ali pa nas, kot izdelek, prodajo oglaševalcem.

Apple, Microsoft in Amazon spadajo v prvo kategorijo – podobno kot večina tradicionalnih podjetij ta podjetja strankam ponujajo fizični (ali digitalni) izdelek v zameno za denar. Več kot polovica prihodkov podjetja Apple prihaja od prodaje telefonov iPhone, storitve v oblaku Microsoft Azure ustvarijo skoraj tretjino vseh Microsoftovih prihodkov, Amazonove spletne trgovine pa predstavljajo skoraj 50 odstotkov prihodkov podjetja.

Po drugi strani pa Meta in Alphabet delata stvari nekoliko drugače. Namesto da bi prodajala dejanski izdelek, ta dva tehnološka velikana večino denarja zaslužita s prodajo pozornosti svojega občinstva. Skoraj 98 odstotkov prihodkov podjetja Meta prihaja iz oglasov na Facebooku, približno 81 odstotkov prihodkov podjetja Google pa iz oglaševanja na različnih Googlovih izdelkih, glede na podatke iz leta 2021.

Skoraj ves svet uporablja Google in Facebook

Internet oziroma medmrežje je sicer v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. V razširjenem izražanju pa se internet velikokrat nanaša na storitve, kot so svetovni splet (WWW – ang. World Wide Web), elektronska pošta in neposredni, ‘online’ klepet. Mednarodni izraz internet je sicer skrajšan iz angleške besedne zveze ‘interconnected-network’, ki dobesedno pomeni medsebojno povezano omrežje.

V pogovornem izražanju pa internet pogosto enačimo kar s spletnim iskalnikom Google Search, ki ga je razvilo podjetje Google, katerega matična organizacija je Alphabet. Zagotovo ste že kdaj slišali (ali uporabili) angleško frazo ‘Google it’, katere pomen je: poišči ali preveri določeno informacijo o nečem ali nekom na spletnem iskalniku Google Search.

Google Search je postal sinonim za internet oziroma svetovni splet, saj ga uporabljajo skoraj vsi uporabniki svetovnega spleta na svetu. Slednjih je bilo leta 2021, po podatkih družbe Statista, nekaj več kot 4,9 milijarde. Od teh jih je kar 86,6 odstotka vsa iskanja na internetu opravilo z Googlovim iskalnikom (podatki iz februarja 2021), po podatkih spletnega portala StatCounter, iz aprila 2021, pa je ta številka še večja – 92,2 odstotka.

Podobno kot Google, je tudi Facebook prevladujoča znamka na svojem področju – družbeni mediji. S približno 2,93 milijarde mesečno aktivnih uporabnikov v prvem četrtletju leta 2022 je Facebook najbolj uporabljano spletno družbeno omrežje na svetu. Poleg tega med prvih pet družbenih omrežij spadata še Instagram in WhatsApp, obe aplikaciji sta prav tako v lasti ameriške multinacionalke Meta.

‘Brezplačne storitve’

Čeprav je to verjetno že splošno znanje, vseeno omenimo, da so eden od najpogostejših načinov, kako lahko podjetja za internetne storitve ustvarjajo dobiček, ne da bi uporabnikom zaračunavala dostop do vsebine, prihodki od oglaševanja. Kot je razvidno iz zgoraj navedenih številk, ogromno število uporabnikov vsak dan obišče spletna mesta Google in Facebook ter na njih preživi kar nekaj časa.

Vsak od teh uporabnikov seveda predstavlja potencialno stranko za druga podjetja, ki ponujajo svoje izdelke in storitve prek interneta. Podjetja, ki se želijo ali morajo izpostaviti potencialnim strankam, lahko kupijo oglaševalski prostor na spletnih mestih z brezplačnimi vsebinami, da bi dosegla potrošnike, ki jim sicer ne bi mogla posredovati tržnega sporočila.

Spletne strani, denimo Google in Facebook, tako zaračunavajo pristojbine drugim podjetjem, ki poslujejo na internetu, za predstavitev določenega oglaševalskega sporočila tem uporabnikom, bodisi kot široko ali prilagojeno oglaševalsko kampanjo. Podjetja, ki oglašujejo na brezplačnih spletnih mestih, lahko plačajo za večjo izpostavljenost svojemu ciljnemu občinstvu z višjo uvrstitvijo v rezultatih iskanja ali ciljno usmerjenimi sporočili določenim skupinam potrošnikov.

Podjetja, ki ponujajo brezplačne internetne storitve, pa lahko prihodke ustvarjajo tudi z zbiranjem podatkov od svojih uporabnikov in posredovanjem teh dragocenih informacij nazaj podjetjem, ki jih želijo ali potrebujejo. Ti zbrani podatki, denimo lokacija, brskalne navade, nakupno vedenje ali edinstveni interesi, se lahko uporabijo za pomoč podjetjem za e-trgovanje pri prilagajanju njihovih tržnih kampanj določenemu naboru spletnih potrošnikov.

Spletni portal security.org je zbiranje podatkov tehnoloških velikanov še podrobneje razčlenil. Med vsemi tehnološkimi podjetji Google zbira in shranjuje daleč največ naših podatkov (Facebook pa ne zaostaja prav dosti)  – »če gre za podatke, obstaja velika verjetnost, da jih Google zbira«. Google zbira podatke, kot so: naše ime, telefonsko številko, podatke o plačilu, če smo opravili kakršen koli nakup prek Googla, e-poštni naslov, e-poštna sporočila, ki smo jih napisali in prejeli, shranjene videoposnetke, fotografije, dokumente in preglednice ter naše komentarje v storitvi YouTube.

Google beleži tudi naše iskalne izraze, gledane videoposnetke, oglede in interakcije z vsebino in oglasi tretjih oseb. Če smo Google uporabili za klicanje ali pošiljanje besedilnih sporočil, zbirajo tudi številke kličoče in prejemne stranke, številke za posredovanje, ure in datume klicev in besedilnih sporočil, trajanje klicev, informacije o usmerjanju in vrste klicev in tako naprej. Ob vseh teh podatkih ni čudno, da lahko ustvarijo ekstremno personalizirano ponudbo, ki se ji le stežka upremo.

O tem, katere podatke podjetja na svetovnem spletu zbirajo o nas, tudi s pomočjo piškotkov, smo sicer že pisali v članku Kako okusni so računalniški piškotki.

Kaj počne EU na tem področju?

Kot je že pisal Marko Želko v tem članku, namerava EU z zakonom o digitalnih trgih (DMA) omejiti vpliv tehnoloških podjetij in podrobneje nadzorovati njihovo delovanje. Skupaj z vzporednim zakonom o digitalnih storitvah (DSA) bo DMA obravnaval številna družbena in gospodarska vprašanja z omejevanjem tržne moči velikih spletnih platform ter poskrbel za varnejši, pravičnejši in konkurenčnejši digitalni trg.

Oba predloga bosta predvidoma julija 2022 v Parlamentu na končnem glasovanju, preden ju bo Svet uradno sprejel in objavil v Uradnem listu EU. Uredba o DMA bo začela veljati 20 dni po objavi, določbe pa se bodo začele uporabljati šest mesecev po tem.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.