Naprej na vsebino

Bogovič: Izključitev jedrske energije iz taksonomije bi bila škodljiva za potrošnike, okolje in gospodarstvo

Evropski parlament ima danes na dnevnem redu glasovanje o predlogu Evropske komisije glede obravnave jedrske energije in plina kot prehodni zeleni dejavnosti v okviru taksonomije, sistema EU za označevanje trajnostnih naložb, ki naj bi olajšale zeleni prehod.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Slovenija je leta 2020 na pragu pridelala dobro polovico energije, največ je prispeval NEK

O tem predlogu so na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred poletnimi počitnicami evropski poslanci že včeraj razpravljali o predlogu, o katerem bodo danes tudi glasovali. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) bo predlaganemu ugovoru nasprotoval oz. bo podprl uveljavitev delegirane uredbe.

V nadaljevanju navajamo njegovo stališče v celoti.

»Taksonomija našteva vse dejavnosti trajnostne energije, ki omogočajo razogljičenje gospodarstva EU, njen izključni cilj pa je mobilizacija zasebnih naložb in zagotavljanje kvalitetnih finančnih virov v tovrstne tehnologije. Predlagana delegirana uredba Komisije pri tem med drugim določa tudi kriterije za vključitev jedrske energije in plina kot prehodnih tehnologij za razogljičenje energetskih sistemov EU. Slednje podpiram, zato bom glasoval proti ugovoru k navedeni uredbi, ki sta ga izglasovala odbora EP za okolje in ekonomske zadeve.

Prepričan sem, da je prehod EU v nizkoogljično družbo, s čimer bomo ublažili posledice podnebnih sprememb, ki jih čutimo s čedalje večjo intenzivnostjo, nujen. Dekarbonizacija evropske energetike je pri tem ključna, saj energetika povzroča 70 % toplogrednih plinov v EU, poleg tega moramo nujno zmanjšati odvisnost od ruskih fosilnih goriv, saj ta odvisnost ogroža energetsko varnost EU.

Na področju energetike podpiram načelo tehnološke nevtralnosti in pravico držav članic EU, da si same izberejo energetsko mešanico pri proizvodnji električne energije. Prav tako zagovarjam načelo “in-in” in ne načelo “ali-ali”. Kaj to pomeni? Podpiram razvoj in pospešeno inštaliranje vseh vrst obnovljivih virov (sonce, veter, voda, biomasa), kakor tudi nadaljnje obratovanje obstoječih in gradnjo novih jedrskih elektrarn 3. generacije. Podpiram pa tudi termično izrabo odpadkov za namene proizvodnje toplote ali električne energije.

Vojna v Ukrajini je razgalila veliko ogroženost energetske varnosti v EU in slabosti energetskega sistema tako v posameznih državah kot tudi v EU kot celoti. Razbili so se npr. miti, da se lahko čez noč odrečemo uporabi plina in premoga pri proizvodnji električne energije, saj so tovrstne elektrarne v nekaterih državah nujne za zagotavljanje stabilnosti oskrbe z električno energijo. Kot vidimo, v posameznih državah ponovno zaganjajo termoelektrarne na premog, ki so jih v preteklosti že zaprle. Nekatere države članice EU so od termoelektrarn odvisne še bolj, zato jim moramo omogočiti prehod iz premoga na plin pri proizvodnji električne energije, v kolikor imajo zagotovljeno dobavo plina. Seveda je treba hkrati tudi pospešeno diverzificirati dobavo plina iz drugih delov sveta, dodatno zgraditi terminale za utekočinjen zemeljski plin v različnih delih EU ter tako zmanjšati odvisnost od ruskega plina.

Jedrska energija. Nuklearna elektrarna v Krškem. Vir slike: GEN.
Nuklearna elektrarna v Krškem. Vir slike: GEN.

Kar se tiče jedrske energije, je predlagana delegirana uredba pripravljena na podlagi znanstvenih ugotovitev Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC), ki je ugotovilo, da „ni znanstveno utemeljenih dokazov, da jedrska energija bolj škoduje zdravju ljudi ali okolju kot druge tehnologije za proizvodnjo električne energije, ki so že vključene v taksonomijo EU kot dejavnosti, ki podpirajo blažitev podnebnih sprememb“. Komisija je zato v delegirani uredbi jedrsko energijo vključila med tehnologije, ki jih taksonomija določa kot trajnostne, s čimer se odpira pot do ugodnejšega zasebnega financiranja za investicije v pred-komercialne, razvojne in demonstracijske jedrske elektrarne, nove jedrske elektrarne za proizvodnjo elektrike, toplote in vodika ter investicije v posodobitve v obstoječih jedrskih elektrarnah.

Brez jedrske energije kot nizkoogljičnega, stabilnega in cenovno ugodnega vira energije, ob hkratnem zapiranju termoelektrarn, EU namreč ne bo dosegla zastavljenega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do l. 2030 v primerjavi z l. 1990 oz. dolgoročnega cilja podnebne nevtralnosti do l. 2050.  Z vidika Slovenije, bi bila izključitev jedrske energije iz taksonomije škodljiva tako za prebivalce, okolje, kot tudi gospodarstvo. Jedrska energija v Sloveniji namreč pomembno prispeva k zanesljivosti in stabilnosti proizvodnje električne energije, zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, povečuje delež domače proizvodnje energije in je s tem temelj naše energetske neodvisnosti.

Tudi glede na količino proizvedene energije ima jedrska energija najnižje emisije toplogrednih plinov, saj znašajo izpusti jedrskih elektrarn v celotnem življenjskem ciklu okrog 6 g CO2/kWh. Za primerjavo, vetrna energija v celotnem življenjskem ciklu proizvede 17 g CO2/kWh, sončna energija 18 g CO2/kWh,  termoelektrarne na premog, ki jih sedaj npr. ponovno zaganja ena okoljsko najbolj ambicioznih držav v EU, Nemčija, pa 800 g CO2/kWh. Jedrska energija tudi zmanjšuje odvisnosti od uvoženih fosilnih virov energije, s čemer omogoča in podpira energetski prehod, ki je neodvisen od ruskega zemeljskega plina. Neizprosne so tudi številke: francoske elektrarne, od katerih je 70 % jedrskih, izpustijo v ozračje 51 g CO2 /kWh, nemške 311 g CO2 kWh, slovenske pa 218 g CO2/kWh. Jedrska energija danes zagotavlja 26 % električne energije v EU in 50 % vse nizkoogljične energije.

Vojna v Ukrajini je nedvomno vplivala tudi na družbeno sprejemljivost jedrske energije, saj sedaj 65 % državljanov EU podpira nove jedrske objekte. Javno mnenje se spreminja tudi v Nemčiji, ki je v zadnjih 20 letih zapirala tovrstne objekte in namesto tega stavila na poceni ruski zemeljski plin. Kakšne so posledice tovrstne energetske politike, verjetno ni treba posebej omenjati.

Nenazadnje je treba imeti v vidu tudi povečevanje potreb po električni energiji v EU, ki se bodo do l. 2050 predvidoma povečale za najmanj 40 %, s 3500 TWh na 4900 TWh, kar bo potrebo po stabilnih in nizkoogljičnih virih električne energije le še povečalo.

Nasprotniki jedrske energije pogosto opozarjajo na dolgoročna tveganja, ki jih predstavljajo jedrski odpadki. A pri tem velja opozoriti, da je ravnanje z jedrskimi odpadki sestavni del taksonomije in zahteva jasne nacionalne programe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, v kolikor se posamezna država odloča za nove jedrske elektrarne.

Če bomo na glasovanju v sredo predlagano delegirano uredbo zavrnili, bomo EU prikrajšali za naložbe v tovrstne tehnologije, ki so ključne za našo energetsko neodvisnost, tehnološko stabilnost elektroenergetskih sistemov in dostopne cene energije za potrošnike.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice