Naprej na vsebino

Normiranci: 55.000 anomalij na en mah

Velja, da naj bi se novo vlado pustilo pri miru prvih sto dni, da pokaže, kaj ima in kaj zna. A tokrat to žal ne bo šlo, saj se lahko čez sto dni nekega sončnega jutra prebudimo v resnih težavah. Novi vladi, ki ima močno podporo v parlamentu, se namreč zelo mudi sprejemati nekatere ne prav dobre rešitve. Poudariti želim, da se ta izraz »ne prav dobre« ne nanaša na politično obarvanost vlade, temveč na dejstvo, da bodo te odločitve mnoge pahnile v resne težave. Ti mnogi smo pravzaprav vsi, ki uporabljamo storitve plačane iz državne malhe. V njej bo najverjetneje precej manj.

Je pa treba vladi priznati, da je zelo učinkovita pri odkrivanju anomalij. V zgolj enem zamahu jih je odkrila več kot 55.000 – v obliki normiranih s.p.-jev. Finančni minister Klemen Boštjančič je včeraj na Brdu pri Kranju napovedal široko davčno reformo. V sklopu te reforme bodo naslovili vse »anomalije«, ki so se zgodile pri davkih in so »v veliki meri posledica bolj ali manj močnih lobističnih skupin«. Del sprememb bo po njegovih besedah zelo verjetno za sprejem pripravljenih že letos – med temi je odprava velikega razkoraka pri obdavčitvi dela zaposlenih in t. i. normirancev.

Nadalje je Boštjančič pojasnil: »Absolutno ta vlada želi, da je redna zaposlitev primarna odločitev delavcev in delodajalcev, in bomo zelo hitro določene ukrepe sprejeli, določene že v letošnjem letu, da neka normiranost ne bo tako zelo zanimiva, kot je danes«.

Če drugega ne, je zanimiv predvsem čas, v katerem se vlada odloča za ta ukrep  – tik pred pričakovano (še hujšo) krizo, ob več kot 10 odstotni inflaciji začeti pri samostojnih podjetnikih, je milo rečeno – nerazumno.

Med normiranci je največ takih, ki opravljajo strokovne, znanstvene, tehnične, kulturne in razvedrilne dejavnosti, informacijske ali komunikacijske dejavnosti in nekatere druge dejavnosti, pri katerih nastane malo dejanskih stroškov.  Vir slike: Pixabay.
Med normiranci je največ takih, ki opravljajo strokovne, znanstvene, tehnične, kulturne in razvedrilne dejavnosti, informacijske ali komunikacijske dejavnosti in nekatere druge dejavnosti, pri katerih nastane malo dejanskih stroškov. Vir slike: Pixabay.

Normiranci letno v državno malho prispevajo okoli 60 milijonov evrov

Med normiranci je največ takih, ki opravljajo strokovne, znanstvene, tehnične, kulturne in razvedrilne dejavnosti, informacijske ali komunikacijske dejavnosti in nekatere druge dejavnosti, pri katerih nastane malo dejanskih stroškov. Več kot polovica normirancev spada med popoldanske s.p.-je.

Res je, da je davek za normirance nizek. Skupaj pa je njihov prispevek v državno blagajno kar velik, saj znaša okoli 60 milijonov evrov letno, poleg tega pa je vse jasno in transparentno.

Prikazovati normirance kot anomalijo, malodane kapitaliste, ki državi delajo veliko škodo, je – glede na to, da so omejeni na 50.000 prometa letno – neumnost. Gre za znesek, ki najverjetneje na mesečni ravni ne zadošča za nabavo toaletnega papirja v javni upravi. Še več, govori se celo, da so v vladi posamezniki, katerih mesečna plača je malodane dosegla tak znesek.

Tega denarja pa, v kolikor se bodo razmere za normirane s.p.-je drastično poslabšale, najverjetneje sploh ne bo. Glede na dejavnosti, ki jih normirani s.p.-ji opravljajo, so prav vsi čisto dovolj pametni, da bodo pač začeli voditi stroške in pisati potne naloge, uveljavljati kavice in tudi toaletni papir. V tem primeru v državni blagajni ne bo več, ampak 60 milijonov evrov letno manj.

Sicer pa samostojni podjetniki, normirani ali ne, prav dobro vedo, kako težko je včasih preživeti mesec, kajti prispevke je treba plačati, če si imel delo ali ne, če si kaj zaslužil ali ne. Kar ostane po tem, ko pokriješ vse stroške, je plača, dopust, regres in bolniška hkrati. Imajo pa samostojni podjetniki en velik problem in v tem ima minister Boštjančič prav. Razen lobijev, ki se borijo bolj za svoj prav kot skupno dobro, in če je treba problem tudi ustvarijo, samo da so še naprej potrebni, samozaposleni predstavnika, ki bi njihove interese jasno predstavil vladi in odločevalcem, pravzaprav nimajo. Če se jim ponesreči, jim preostane le Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ker dela za vse v javni upravi pač ni.

Tistim, ki s tem, da se stiska normirane s.p.-je pač nimate težav (ker niste eden izmed njih) pa zgolj tole sporočilo: to je šele začetek. Sledile bodo tudi dodatne obdavčitev nepremičnin in prihrankov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice