Naprej na vsebino

Svetovna banka kritizira države, ki so prepovedale izvoz hrane: »Takšni ukrepi so samouničujoči«

Trenutno je prepoved izvoza, višje tarife ali druge restrikcije na hrano uvedlo vsaj 24 držav, sporočajo iz Mednarodnega inštituta za raziskave prehrambne politike iz Washingtona. Številka se je sicer od junija nekoliko zmanjšala, kar daje upanje za umirjanje situacije.

Preberite tudi:

Hrana v povprečju že tretji mesec cenejša, cene mlečnih izdelkov in mesa navzgor

Indija je na primer prepovedala izvoz pšenice in sladkorja, Kosovo ne dovoli izvažati pšenice, koruze, moke, rastlinskega olja, soli in sladkorja, Turčija pa masla, različnega mesa ter olja. Razlog tiči predvsem v prehrambni krizi, ki jo je povzročil vojaški konflikt v Ukrajini, saj želi veliko držav zaloge hrane zadržati znotraj svojih meja ali pa jim vsaj umiriti cene.

Svetovna banka pa takšno početje kritizira in države, ki prepovedujejo ali omejujejo izvoz hrane obtožuje, da svetovno prehrambno krizo še poslabšujejo. »Ta dejanja so kontraproduktivna – treba jih je ustaviti in razveljaviti,« so zapisali v izjavi.

Po njihovem mnenju države s takšnimi dejanji ne bodo umirile rasti cen hrane. »Ta dejanja so samouničujoča, ker zmanjšujejo svetovno ponudbo, cene hrane pa so še višje,« so razložili pri Svetovni banki. »Ostale države se zato odzovejo z uvedbo lastnih omejitev, s čimer spodbujajo naraščajoči cikel trgovinskih ukrepov, ki imajo multiplikacijski učinek na cene.«

Visoke cene hrane najbolj prizadanejo države v razvoju. Vir slike: Impakter.
Visoke cene hrane najbolj prizadanejo države v razvoju. Vir slike: Impakter

Prehrambne krize in visoke cene hrane so slabe za vse, najbolj pa prizadenejo najrevnejše in najbolj ranljive ljudi, zlasti v državah v razvoju, kjer hrana lahko predstavlja tudi polovico osnovnih izdatkov gospodinjstva. Poleg tega so najrevnejše države na svet navadno tudi največje uvoznice hrane.

Kriza s hrano leta 2008 je povzročila znatno povečanje podhranjenosti, zlasti pri otrocih, so spomnili pri Svetovni banki. Nekatere študije so pokazale, da je v tistem obdobju šolanje zapustilo kar 50 odstotkov otrok iz najrevnejših gospodinjstev.

Ukrepi za omejevanje izvoza so močno vplivali na cene hrane v krizi leta 2008, kar je še poslabšalo razmere. Raziskave kažejo, da bi bile cene v povprečju za 13 odstotkov nižje, če izvozniki ne bi uvedli omejitev.

Tokrat vojna v Ukrajini pospešuje rast cen, ki se je začela že prej kot posledica neugodnega vremena v ključnih državah proizvajalkah, hitrega okrevanja gospodarstva po padcu, ki ga je povzročil covid-19, ter naraščajočih stroškov energije in gnojil.

Vojna je močno vplivala na izvoz iz Ukrajine, ki je ena največjih dobaviteljic hrane na svetu. Ukrajina je tudi glavna dobaviteljica koruze, ječmena in sončničnih semen, ki se uporabljajo za proizvodnjo jedilnega olja. Vse to pa ne more doseči svetovnih trgov, ker so ukrajinska pristanišča blokirana.

Izvozne omejitve niso edini ukrepi, ki jih vlade po svetu sprejemajo kot odgovor na višje cene. Nekatere države znižujejo dajatve ali kako drugače omilijo omejitve pri uvozu. Čilske oblasti so na primer znižale carino na pšenico.

V običajnih časih bi bilo trajno znižanje uvoznih omejitev dobrodošlo. Svetovna banka pa opozarja, da lahko v krizi takšni ukrepi še bolj pritisnejo na rast cen hrane s povečanjem povpraševanja, kot izvozne omejitve zmanjšajo ponudbo.

Bangladeš z uvozom iz črnomorske regije pokriva 41 odstotkov porabe pšenice. Vir slike: Munir Uz zaman, AFP.
Bangladeš z uvozom iz črnomorske regije pokriva 41 odstotkov porabe pšenice. Vir slike: Munir Uz zaman, AFP.

Izvozne omejitve so najhuje prizadele gospodarstva v razvoju v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Bangladeš z uvozom iz črnomorske regije pokriva 41 odstotkov porabe pšenice. Za Republiko Kongo je ta raven 67-odstotna, za Libanon pa 86-odstotna.

Pri Svetovni banki ocenjujejo, da bodo zaradi visoke odvisnosti od uvoza prebivalci teh držav skoraj takoj občutili krizo, saj alternativne dobavne poti tako hitro ne bodo na voljo. Naraščajoče cene bodo sčasoma spodbudile velike kmetijske izvoznike, da razširijo proizvodnjo in nadomestijo del izvoza iz črnomorske regije, vendar bo za to potreben čas.

Svetovna banka poziva, da se vse trgovinske omejitve, povezane s hrano, čim prej odpravijo. »Vojna v Ukrajini je povzročila nepotrebno trpljenje za najbolj ranljive ljudi vsepovsod. Globalna skupnost je dolžna v celoti sodelovati, da bi razširila pretok hrane po vsem svetu, s čimer bi preprečili, da ljudje poleg ostalega občutijo tudi bedo lakote,« so zapisali.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice