Težave za Uber se nadaljujejo: akademiki so prejemali vrtoglave zneske za raziskave, ki jih je družba posredovala medijem
V javnost je prišla zbirka več kot 124 tisoč zaupnih datotek, ki je razkrila, kako je tehnološki velikan Uber med svojim agresivnim globalnim širjenjem kršil zakone, izkoriščal proteste in na skrivaj lobiral pri vladah, so poročali pri The Guardian.
Datoteke, ki vključujejo e-poštna in WhatsApp sporočila med predstavniki vodstva družbe, pokrivajo obdobje med leti 2013 in 2017, ko je Uber vodil njegov soustanovitelj Travis Kalanick.
Uber ponuja storitev, pri kateri lahko kadarkoli naročite prevoz z avtomobilom ali kombijem, ki ga preko aplikacije plačate takoj. Prevoze pa lahko opravlja kdorkoli, ki ima svoj avto in je v njem pripravljen voziti stranke. Storitev je seveda podobna taksijem, s tem da pri Uberju, vsaj v teoriji, to naj ne bi bila primarna zaposlitev, ampak bolj nekakšna popoldanska zapolnitev prostega časa, pri kateri lahko še kaj zaslužite.
Družba se je s težavami in obtoževanjem začela srečevati že pred časom. Imajo namreč navado, da na nove trge vstopijo z zelo nizkimi cenami, ki načeloma ne prinašajo dobička. To pa zato, da v čim krajšem času pritegnejo čim več strank, ki se na storitev navadijo, konkurenčne taksi storitve pa nehajo uporabljati. Ko preteče nekaj časa in so ljudje od Uber storitve že močno odvisni, marsikatero konkurenčno podjetje pa je že zaprlo vrata, cene dvignejo na nadpovprečno raven.
Kalanick je omenjeno storitev želel uveljaviti v vseh večjih mestih po svetu, tudi če je to pomenilo kršenje zakonov in predpisov o taksi storitvah.
Sporočila, ki jih je pridobil The Guardian, kažejo, da so se vodilni delavci Uberja dobro zavedali nezakonitosti poslovnih praks. Eden izmed izvršnih direktorjev se je ob priliki pošalil, da so postali »pirati«, drugi pa je priznal: »Prekleto nezakoniti smo.«
V enem izmed pogovorov je Kalanick zavrnil pomisleke drugih vodstvenih delavcev, da so Uberjevi vozniki, ki so jih poslali na proteste v Franciji, tvegali nasilje s strani jeznih nasprotnikov v taksi industriji. »Mislim, da je vredno,« je odvrnil. »Nasilje zagotavlja uspeh.«
Med zapisi so vidne tudi podrobnosti zasebnih izmenjav in druženj, so zapisali pri Mednarodnem konzorciju preiskovalnih novinarjev. Ameriški veleposlanik z Uber investitorjem v finski savni, ruski oligarh na zabavi z direktorji ter odvetnik družbe, ki je delavcem razposlal »priročnik o raciji«, v katerem je bilo zapisano, kaj storiti, če policisti napadejo Uberjeve pisarne in zasežejo morebitne dokaze o nezakonitem ravnanju.
Datoteke vsebujejo tudi sporočila med Kalanickom in Emmanuelom Macronom, ki je na skrivaj pomagal družbi, ko je bil v Franciji minister za gospodarstvo, kar je Uberju omogočalo pogost in neposreden dostop do njega in njegovega osebja.
V ponedeljek se je Mark MacGann, nekdanji Uberjev glavni lobist za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko, predstavil kot vir razkritih podatkov. »Moja dolžnost je, da spregovorim in pomagam vladam in poslancem popraviti nekatere osnovne napake,« je dejal. »Moralno gledano nisem imel izbire.«
Uber je akademikom v Evropi in Združenih državah Amerike namenil več sto tisoč ameriških dolarjev za pripravo poročil in raziskav v prid družbi, s katerimi so si lahko pomagali pri lobiranju in pridobivanju zaupanja javnosti.
Z uporabo potez, ki so običajne za kampanje političnih strank, se je Uber obrnil na akademike in organizacije, da bi pomagali zgraditi pozitivno sliko družbe, ki ustvarja dobro plačana delovna mesta ter zagotavlja poceni prevoz potrošnikom in povečuje produktivnost, je poročal The Guardian.
Eno takšno poročilo francoskega akademika, ki je zahteval 100.000 evrov v obliki honorarja za svetovanje, je bilo objavljeno v prispevku pri Financial Times leta 2016 in naj bi dokazovalo, da je Uber pot do dobrega zaslužka in s tem rešitev za prebivalce v težji ekonomski situaciji. Uber je z raziskavami želel doseči spremembe pravil, ki se jim je družba izogibala.
Na obtožbe se je Uber takoj odzval. V obrambo so zapisali, da so od takrat že zaposlili novega izvršnega direktorja, Dara Khosrowshahija. »Iz obdobja konfrontacij smo prešli v obdobje sodelovanja, s čemer smo pokazali pripravljenost, da sedemo za mizo in poiščemo skupni jezik z nekdanjimi nasprotniki, vključno s sindikati in taksi podjetji,« so zapisali v izjavi.
»Med drugim smo veliko vlagali v varnost, razvili številne tehnologije, ki so zdaj industrijski standard, in objavili celovito poročilo o najresnejših varnostnih incidentih,« so nadaljevali. »Kot del naše zaveze, da do leta 2040 postanemo platforma za mobilnost brez emisij, vlagamo 800 milijonov dolarjev v pomoč voznikom pri prehodu na električna vozila.«
V zaključku so iz Uberja sporočili, da ne bodo iskali izgovorov za pretekle prakse in napake. »Namesto tega prosimo javnost, naj nas sodi po tem, kar smo storili v zadnjih petih letih in kar bomo storili v letih, ki so pred nami,« so dodali.
Powered by Contextual Related Posts
