Vlada se bo lotila izgradnje sončnih elektrarn po celi Sloveniji
Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja načrt, s katerim bi dosegli povečano proizvodnjo elektrike iz sončne energije, so povedali za STA. Predsednik vlade Robert Golob pa je v četrtek dodatno pojasnil, da nameravajo v treh letih postaviti »velike sončne elektrarne«, ki bodo na razpolago slovenskim gospodinjstvom.
Minister za infrastrukturo, Bojan Kumer, je tako s strani vlade dobil nalogo, da skupaj s sistemskima operaterjema prenosnega elektroenergetskega sistema Eles in distribucijskega sistema SODO pripravi načrt povečanja proizvodnje elektrike iz sončne energije za 1.000 megavatov do leta 2025 na primernih lokacijah.
Golob je v oddaji Odmevi na TV Slovenija v četrtek zvečer povedal, da gre za srednjeročni ukrep, s katerim so se na novo lotili procesa izgradnje sončnih elektrarn. »Pripravili smo načrt skupaj s sistemskimi operaterji, po katerem bomo tretjini slovenskih gospodinjstev /…/ omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn,« je dejal.
Tukaj gre za sončne elektrarne, ki bodo povezane in gospodinjstvom na razpolago po znani ceni prek skupnostne platforme. Elektrarne nameravajo postaviti v treh letih.
Izgradnja sončnih elektrarn je sicer eden izmed treh ukrepov na področju električne energije, ki jih je v četrtek predstavila vlada. Poleg tega je razglasila tudi prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije in napovedala regulacijo cen elektrike za vsa gospodinjstva in za vse male poslovne odjemalce.
Sonce je odličen vir čiste energije, saj za razliko od fosilnih goriv sončna energija ob proizvodnji elektrike ne proizvaja še škodljivih emisij ogljika. Vprašanje pa je, kako ekološko smiseln pa je proces proizvodnje samih sončnih kolektorjev oziroma celic.
Proizvodnja panelov, ki so potrebni za zajemanje sončne energije, je odvisna od fosilnih goriv, opozarjajo na portalu EcoWatch. Vključuje tudi rudarjenje plemenitih kovin, kar še dodatno prispeva k toplogrednim plinom in onesnaževanju.
Večina sončnih celic je sestavljena iz silicijevih polprevodnikov in stekla ter kovin, kot so srebro, baker, indij in telur. Pri baterijah, ki jih lahko uporabimo za shranjevanje sončne energije, pa moramo upoštevati še litij.
Zadeva je podobna kot pri električnih avtomobilih, ki ob vožnji res ne povzročajo toplogrednih emisij, vendar pa je vprašanje, kako je bila proizvedena elektrika, na katero vozijo. Poleg tega je potrebno tudi tukaj upoštevati ves material, ki je potreben za proizvodnjo avtomobilov in njihovih baterij.
Kar se tiča vpliva na okolje, pridobivanje silicija in stekla ni problem, saj sta v izobilju in nista škodljiva. Problematičen je proces pridobivanja teh kovin, ki povzroča emisije in lahko povzroči onesnaženje tal, vode in zraka.
Pomembno se je zavedati, da količina emisij ogljika, ki nastanejo pri izdelavi sončnih kolektorjev, še vedno ni niti približno enaka tistim iz tradicionalnih energetskih objektov in je precej majhna v primerjavi z vrtanjem nafte, hidravličnim drobljenjem ali rudarjenjem premoga.
Čeprav je to odlična novica, se pojavlja še en večji problem, ki ga solarna industrija še ni povsem rešila. To je recikliranje solarnih panelov.
Kot smo že omenili, so sončni kolektorji sestavljeni iz veliko plemenitih kovin in ogljični odtis proizvodnje bi se lahko zmanjšal, če bi te materiale lahko reciklirali in jih ponovno uporabili. Namesto tega pomanjkanje razpoložljivosti recikliranja ustvarja samo več elektronskih odpadkov, kar bi lahko sčasoma privedlo do pomanjkanja materiala za solarne panele.
Powered by Contextual Related Posts
