EU dosegla soglasje za zmanjšanje porabe zemeljskega plina za 15 odstotkov
Energetski ministri držav članic Evropske Unije, so v torek dosegli soglasje glede zmanjšanja porabe zemeljskega plina za 15 odstotkov do marca leta 2023. »To ni bila misija nemogoče! Ministri so dosegli politični dogovor o zmanjšanju porabe plina pred prihajajočo zimo,« je na Twitterju sporočilo češko predsedstvo Svetu Evropske unije.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Cene zemeljskega plina bodo regulirane, vendar: ali ga bo sploh dovolj?
Države članice so se dogovorile, da bodo med 1. avgustom 2022 in 31. marcem 2023 z ukrepi po lastni izbiri zmanjšale porabo plina za 15 odstotkov v primerjavi s svojo povprečno porabo v zadnjih petih letih.
»EU je enotna in solidarna. Današnja odločitev je jasno pokazala, da bodo države članice vztrajno nasprotovale vsakemu ruskemu poskusu razdelitve EU z uporabo oskrbe z energijo kot orožja,« je dogovor komentiral Jozef Síkela, češki minister za industrijo in trgovino.
Namen zmanjšanja porabe je okrepitev zalog pred zimo. »Sprejetje predloga za zmanjšanje plina v rekordnem času je nedvomno okrepilo našo skupno energetsko varnost. Če zdaj prihranite plin, boste izboljšali pripravljenost. Zima bo veliko cenejša in lažja za državljane in industrijo EU,« je dodal češki minister.
Sporazum sicer predvideva izjeme za države, ki se soočajo s posebnimi energetskimi težavami ali so v zadnjih mesecih že prihranile na zalogah plina. Med izvzete države spadajo Irska ter Ciper in Malta, dve otoški državi z malo možnosti pri alternativnih virih energije, pa tudi baltske države, ki imajo svoja električna omrežja povezana z ruskimi, so sporočili iz Sveta EU.
Še vedno pa pozivajo vse države, naj prostovoljno zmanjšajo porabo zemeljskega plina do pomladi. Sicer pa obstaja tudi možnost uvedbe obveznega zmanjšanja porabe.
»Danes je EU naredila odločilen korak za soočenje z grožnjo popolne prekinitve dobave plina s strani Putina,« je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala v izjavi.
Za sprejetje predloga ni bilo potrebno strinjanje vseh držav članic, a po besedah diplomatov, ki so sodelovali v procesu, le ena od 27 držav članic ni podprla kompromisa, so zapisali pri New York Times. Edina država, ki je glasovala proti, je bila Madžarska.
Ministri so dogovor dosegli manj kot 24 ur po tistem, ko je rusko državno plinsko podjetje Gazprom sporočilo, da bodo zmanjšali obseg dobave zemeljskega plina, ki ga Nemčija sprejema prek plinovoda Severni tok 1.
Pretok ruskega plina, ki pokriva 40 odstotkov porabe EU, je bil že junija za dve tretjini manjši od povprečja. Skladišča plina v Evropi, ki so na tej točki v letu običajno skoraj polna, tako niso dovolj založena, da bi se soočila s kakršnokoli nestanovitnostjo ali pomanjkanjem.
V sredo ta teden pa naj bi dobavo plina znižali za 20 odstotkov, kot razlog pa so pri družbi Gazprom navedli popravilo turbine.
Cena plina v Evropi je posledično prvič po začetku marca presegla 2.000 ameriških dolarjev za 1.000 kubičnih metrov, kažejo podatki londonskega ICE. Cena za dobavo v avgustu se je na vozlišču TTF na Nizozemskem dvignila na 2.003 dolarje za 1.000 kubičnih metrov oziroma 189,75 evra za megavatno uro.